Borut Mekina
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Politika Za naročnike
Dan po razkritjih v Tarči je Ivan Gale odšel na Nacionalni preiskovalni urad. Tja je šel s svojim računalnikom, ki ga je želel izročiti. Ker so policisti imeli nekaj težav z zasegom njegovega poštnega strežnika, jim je računalnik pustil za skoraj teden dni. Kasneje so sicer kriminalisti zasegli še elektronsko pošto nekaterih drugih zaposlenih na zavodu za blagovne rezerve – toda informacije o sumu kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne medicinske opreme so na policiji očitno imeli že pred tem, ves čas pa je bilo v središču njihove pozornosti podjetje GenePlanet. To dokazuje tudi nenavaden klic, ki ga je Gale v zvezi z GenePlanetom prejel od tedanjega generalnega direktorja policije Antona Travnerja – ta je poskušal Galeta prepričati, naj odneha. Več
-
3. 7. 2020 | Mladina 27 | Družba Za naročnike
Nacifašiste, skrite za rumenimi jopiči, je spodbudila vladajoča politika
Ena danes ikoničnih upodobitev vzpona fašizma v tridesetih letih prejšnjega stoletja je uspela režiserju filma Cabaret (1979) v zaključnem prizoru. Če so bili na začetku filma odkriti nacisti še pregnani iz mestnega kluba, je zadnji prizor posnet na deželi, kjer so domačini ob pitju piva priča spontani predstavi svetlolasega fanta, pripadnika Hitlerjeve mladine, ki se dvigne ob petju pesmi Prihodnost pripada meni. Pesem govori o lepotah narave, o mladosti. Kamera počasi drsi in pokaže njegovo svastiko, kmalu vsi pivci piva na vrtu vstanejo – le tu in tam kdo nerodno obsedi – in začno soglasno peti pesem o očetnjavi, domovini, o družini, o otrocih in ozelenelih lipah. Kdor se s to idilično sliko ne strinja, lahko odide. Zdaj še lahko. Prizor daje slutiti, da bo že kmalu drugače. Več
-
1. 7. 2020 | Politika
Razkriti neonacisti v rumenih jopičih
»Vojsko na meje«, »Za Slovenijo«, »Pičke antifašistične« in »Ukinimo RTV« je le nekaj sloganov, ki so jih minulo sredo na Prešernovem trgu vzklikali protestniki, odeti v rumene jopiče. Zbrali so se, kot je dejal eden izmed njih, ker »Ljubljana ni levičarsko mesto« in seveda zato, ker se je tedaj več civilno-družbenih skupin udeležilo protesta proti enoumni državni proslavi. Toda minulo sredo v centru mesta vlade niso podprli simpatizerji evropskega gibanja rumenih jopičev. Več
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Politika Za naročnike
V vladi še vedno sedi minister, ki na sestankih in pred pričami prostodušno razlaga, katera politična stranka je izpeljala katerega od poslov pri nabavi zaščitne medicinske opreme. In za zdaj očitno to počne tudi brez strahu, da bi ga o podrobnostih povprašali kriminalisti vsaj na kakšnem informativnem pogovoru. Ali v državi še delujejo mehanizmi, s katerimi je morebitne odklone, sume kaznivih dejanj, mogoče vsaj raziskati in se na njih odzvati? Več
-
26. 6. 2020 | Mladina 26 | Politika Za naročnike
Kdo so bili največji posredniki, ki so zaslužili več deset milijonov evrov?
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Politika
Del javnosti je prepričan, da je Janez Janša zelo operativen premier, ki zmore nadzorovati široko paleto zadev. Številni menijo, da se zna hitro odzivati, celo da je njegov avtoritarni stil vodenja učinkovit, še posebej v izrednih razmerah. Toda v preteklosti smo bili zaradi Janševe samovolje in izključevanja stroke ter širše javnosti nemalokrat priča velikim napakam, ki smo jih drago plačali. Recimo pri davčni reformi v času njegove prve vlade, najbolj usodno pa leta 2012, ko je Janša zaradi utrjevanja svojega položaja začel kritikom groziti, da bo državi v kratkem zmanjkalo denarja za plače in pokojnine. Tudi zaradi takšnih vzporednih sporočil je nato Evropska komisija izgubila zaupanje v uradna zagotovila Banke Slovenije in je kmalu zahtevala poglobljeni pregled bančnega sistema. Vse to je vodilo k predragim dokapitalizacijam, prisilnim privatizacijam in razprodaji državnega premoženja prek Slabe banke. Več
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Politika
Zaradi zdravstvene krize – denar za vojsko
Institucija, ki je bila med epidemijo koronavirusa najbolj obremenjena, je bila ljubljanska infekcijska klinika. V njej so zdravili večino kritično bolnih. A tudi najstarejši bolniki, ki so jo obiskali, so verjetno doživeli deja vu. Klinika, ki se nahaja v 120 let stari stavbi, bolnike z nalezljivimi boleznimi neprekinjeno zdravi že od druge svetovne vojne. Kot je konec aprila za Delo povedal njen nekdanji predstojnik dr. Franc Strle, so največje pomanjkljivosti infekcijske klinike za sodobno zdravljenje premalo prostora, slaba funkcionalnost in pomanjkanje nujno potrebne podtlačne sobe za okužbe, ki se širijo kot aerosol; na meji dotrajanosti je celo električna napeljava. Te težave so še bolj opazne vsako leto ob izbruhu gripe, ko morajo bolnike zdraviti po hodnikih. Več
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Civilna Iniciativa Modro Nebo (CIMN) je slovensko združenje tistih, ki so prepričani v najrazličnejše teorije zarot. Številni podporniki društva verjamejo, da svetovna elita s pomočjo letal po ljudeh praši strupe in z laserskim orožjem neti požare, da nam želijo korporacije z omrežjem 5G uničiti možgane ipd. V društvu nasprotujejo obveznemu cepljenju, ne verjamejo v globalno segrevanje planeta, poleg tega pa menijo, da je zemlja ploščata ter da so bili vsi sprehodi po vesolju posneti v Hollywoodu. Več
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Politika
Arheolog dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik je izredni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti. Minuli petek sta se z ženo na kolesih peljala proti središču Ljubljane, na proteste, ko ju je pri nekdanji trgovini Astra za Bežigradom ustavila policijska patrulja. Te so zdaj že tradicionalno postavljene ob vpadnicah v mesto. »Policistka je kar oživela, ko me je videla od daleč,« opisuje svoje srečanje, čeprav mu sprva ni bilo jasno, kaj naj bi zagrešil. Morda ni imel na kolesu luči? Je med vožnjo uporabljal mobilni telefon? Ga je sumljivo zanašalo? Ne, zagrešil je verbalni delikt, mu je kmalu postalo jasno. Na svoje kolo je namreč pritrdil do vlade kritičen plakat, na katerem je ob upodobljeni sliki Janeza Janše pisalo: Živel Stal(JJ)in. Več
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Ventilator je ključni del medicinske opreme pri spoprijemanju z epidemijo koronavirusne bolezni. Ni ključen le zato, ker najbolj prizadetim pomaga pri predihavanju, ampak predvsem zato, ker omogoča diagnozo značilnih zapletov. Pri bolnikih s koronavirusno boleznijo se pljuča zaradi vode v njih lahko sesedejo. Z dobrimi, primernimi ventilatorji je mogoče oceniti stanje pljuč in omogočajo »odpiranje« tega organa. Zato bi seveda od države že pri pripravah na epidemijo pričakovali, da razpolaga z natančnim podatkom o številu ventilatorjev, primernih za bolnike s koronavirusno boleznijo, in s podatkom, koliko bi jih v državi predvidoma potrebovali. Več
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Vojaki postajajo vardisti – in obratno
V petek, 8. maja, sta v gozdu pri Kozini dva sprehajalca doživela precej neprijetno srečanje. Kot je minuli teden poročal Primorski dnevnik, sta fant in dekle dopoldne, med 10. in 11. uro, kot že ničkolikokrat hodila na obmejnem območju. V bližini vasi Mihele se je fant malce oddaljil od punce, v tistem trenutku je k njemu pritekla oseba v vojaški uniformi. V angleškem jeziku naj bi mu zaukazala, da se ustavi in poklekne. Kot v kakšnem hollywoodskem filmu je moral dati roke na zatilje, mož v vojaški uniformi pa je od zadaj v njegovo glavo meril z avtomatsko puško. Šele ko je fant po prvotnem šoku v slovenskem jeziku vprašal, kaj se dogaja, je vojak, presenečen, da njegova ujetnika govorita slovensko, orožje umaknil in jima pojasnil, da s kolegom patruljirata po obmejnem področju in iščeta migrante. Svoja ujetnika sta nato hitro zapustila, eden od uniformirancev pa naj bi pred odhodom fantu še prišepnil: »Če opazite tiste črne, pokličite 113.« Več
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Politika
Bojana Nastava, zdaj že nekdanjega generalnega direktorja državnega statističnega urada (Surs), so prejšnji torek iz kabineta predsednika vlade poklicali na sestanek. Na njem je vpričo nekaterih ministrov, Zdravka Počivalška, Tomaža Gantarja, Andreja Širclja in tudi Mateja Tonina, ki sicer uradno na sestanek menda ni bil povabljen, predstavil statistične podatke, iz katerih je bilo mogoče sklepati o posledicah epidemije. Sestanek, neke vrste koalicijsko srečanje, naj bi minil v pozitivnem razpoloženju. Čez dva dni pa je prijatelj Nastavu poslal spletno bližnjico do vladnega odloka, po katerem sodeč ga je vlada na dopisni seji razrešila s položaja in zamenjala s Tomažem Smrekarjem. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
»V času epidemije, ko bi likvidnostna pomoč morala biti hitra, smo padli na izpitu«
Ne mine dan, da se slovenska vlada ne bi pohvalila s hitro in učinkovito pomočjo slovenskemu gospodarstvu. A kot pravi Ana Stanič, je bila ta pomoč v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami počasna in celo neučinkovita. Zakaj? Ana Stanič je ena najboljših slovenskih strokovnjakinj za evropsko in mednarodno pravo. Pred kakšnimi dvajsetimi leti je v Londonu odprla odvetniško pisarno, specializirano za področja energetike, mednarodnega prava in reševanja sporov, v zadnjem obdobju pa svetuje vladam, ki morajo svoje protikoronske ukrepe priglašati evropski komisiji ali podjetjem, ki se pripravljajo na tožbe, ker naj bi bili njihovi konkurenti med koronakrizo deležni neupravičene pomoči. Tako ima svojevrsten pregled nad potezami držav EU, ki v zadnjih dveh mesecih pomagajo svojim podjetjem. Več
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
Ko je prejšnji mesec, 14. aprila, parlamentarni odbor za zunanjo politiko obravnaval vladni odgovor Svetu Evrope na prijave o pritiskih na medije – vsebino t. i. depeše o slovenskih komunističnih medijih – je zunanji minister Anže Logar (SDS) nastopil precej arogantno. Poslance je obtožil, da se ne spoznajo na depeše zunanjega ministrstva in da ne razumejo postopkov, ki jih to vodi. Nato se je izognil poslanskim vprašanjem in predčasno zapustil zasedanje, češ da ima druge obveznosti. Poslanci so morali zasedanje zaradi tega prekiniti. Več
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Politika
Šiškova varda se pod novo oblastjo čuti opogumljeno
Kakih 50 uniformiranih pripadnikov Štajerske varde je minuli konec tedna zasedlo vhod v policijsko postajo v Slovenski Bistrici in zastraševalo policiste. Varda se je za konec tedna na območju Bistrice urila pri enem od svojih pripadnikov, in ker je po urjenju na prizorišče prišel policist, se je skupina v nedeljo popoldne odločila, da takemu nadzoru naredi konec. Obiskala je policijsko postajo in srhljivo dogajanje posnela ter v živo predvajala na Facebooku. Več
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Ekonomija
Slovenski delavci med najbolj prizadetimi?
Po podatkih zavoda za zaposlovanje se je brezposelnost v Sloveniji aprila povečala za okoli 20 odstotkov v primerjavi z aprilom lani. Glede na stanje iz marca letos so največje medletno povečanje zabeležili v Kranju (+37,3 odstotka), Ptuju (+33,5), Kopru (+32 odstotka), Velenju (+25,3) in Mariboru (+22,5), najmanjšega pa v Trbovljah (+11,4 %) in Ljubljani (+12,8 ). Seveda pa so to podatki o registriranih brezposelnih, torej tistih, ki so se v času epidemije prijavili na zavodu. Več
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Politika
Poslanci in širša javnost so Anžeta Logarja v vlogi ministra za zunanje zadeve v živo spoznali konec aprila, ko bi moral v parlamentu, pred odborom za kulturo in zunanjo politiko, pojasnjevati, zakaj je njegovo ministrstvo v Strasbourg, na Svet Evrope, poslalo dopis, v katerem so slovenske medije označili za komunistične. Logar je na zasedanju nastopil vzvišeno. Parlamentarcem je odgovoril, da ne razumejo svoje vloge in da se ne spoznajo na uradne dopise, nato pa je zasedanje predčasno zapustil, češ da ima druge obveznosti. Kakšne neodložljive obveznosti je imel, na zunanjem ministrstvu še vedno ne želijo pojasniti, iz vprašanj javnosti in novinarjev se celo norčujejo. Več
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Družba
Včasu koronakrize se je obisk pornografskih vsebin skokovito povečal. Z največjega pornografskega portala Pornhub, kjer so v teh izjemnih okoliščinah naredili tudi nekaj analiz, so recimo sporočili, da so uporabniki besedo »korona« v njihove iskalnike začeli vpisovati že 25. januarja, obisk pa se je skokovito povečal že po 8. marcu. V Evropi je vrhunec dosegel 23. marca, tudi zato, ker so se v Pornhubu zaradi spodbujanja socialne distance odločili odpreti plačljivi servis. Več
-
15. 5. 2020 | Mladina 20 | Ekonomija
Koronakriza je podjetnike različno prizadela. Gradbeništvo hujšega šoka recimo ni doživelo, v družbi Lumar, kjer so takoj po razglasitvi epidemije od 78 zaposlenih večino poslali na čakanje, proizvodnje niso zaustavili, ker ne bi imeli naročil, ampak ker niso dobili dovolj gradbenih dovoljenj. Zdaj so bolj optimistični: »Stanje pri pridobivanju gradbenih dovoljenj se je izboljšalo in jih ponovno dobivamo. Pozitivno je tudi vzdušje, klima med ljudmi in potencialnimi kupci.« Največji problem, s katerim se sedaj spopadajo, pa je, kako aktivirati sodelavce, ki imajo šoloobvezne otroke od 4. razreda. »Imamo težavo z zagotavljanjem njihovega varstva,« odgovarjajo. Več
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Xan-maX, d. o. o., je eno izmed celjskih mikropodjetij. Leta 2018 je imelo 89 tisoč evrov prihodkov in 615 evrov izgube, kar ni sicer nič posebnega za družbo, ki posluje na nišnem trgu prehranskih dopolnil. Ukvarja se predvsem s prodajo naravnih sokov iz mangostina, ki ga na Tajskem, v Indiji in Filipinih najpogosteje uporabljajo proti driski in infekcijam oziroma proti različnim želodčnim težavam. Je pa Xan-maX tudi eno izmed najmanjših, če ne najmanjše podjetje, s katerim je zavod za blagovne rezerve v zadnjem mesecu sklenil milijonsko pogodbo o dobavi zaščitne opreme. Xan-maX je na petem mestu lestvice tistih, ki jim je država nameravala plačati največ. Več
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Ivan Gale (INTERVJU): »Na SDS sedaj gledam drugače, je del problema«
Na začetku aprila, 7. 4. 2020, sem prejel zgolj elektronsko pošto o tem primeru, češ da je ponudba dobavitelja popolna. Vso korespondenco sem prejel šele kasneje, ko sem direktorja Zakrajška vprašal, kaj je minister Počivalšek mislil s tem, ko je na koordinacijskem sestanku na ministrstvu 13. 3. 2020 pred vsemi rekel, da ta posel ne bi smel biti sklenjen in da gre za Zakrajškov posel. Kasneje sem poskušal ministru odgovoriti na vprašanje, zakaj je zavod podpisal pogodbo za dva milijona kirurških mask po ceni 0,90 evra brez DDV, potem ko je bilo na skupni koordinaciji podano mnenje, da razmere v državi niso več alarmantne in da se je nabave zaščitne opreme treba lotiti bolj strateško in premišljeno. Dobavitelj je ponujal maske tipa IIR, po katerih je bilo največje povpraševanje, saj te za razmeroma ugodno ceno zagotavljajo po nekaterih raziskavah visoko stopnjo zaščite. Odločitev za nakup s tega vidika verjetno ni bila sporna. Tudi gledano cenovno so maske recimo cenejše od mask enakega tipa, ki jih je dva dni kasneje, Več
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Politika
Zakaj ventilator iz »posla SDS« ni primeren?
Vlada Janeza Janše je ob prevzemu oblasti ustanovila krizni štab in vanj imenovala infektologinjo Bojano Beović, ta pa je za enega od svojih svetovalcev imenovala kardiologa Marka Noča. Noč, ki je postal pristojen za koordinacijo intenzivnih enot za covid-19 v Sloveniji, je kmalu za tem začel dobivati različne ponudbe za ventilatorje, ki jih je v začetku večinoma pošiljala poslanka SDS Jelka Godec. Zaradi tega je Noč ustanovil novo neformalno strokovno skupino, katere člana sta bila poleg njega še zdravnika Primož Gradišek in Rihard Knafelj iz ljubljanskega kliničnega centra. Več
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Jelka Godec ujeta s prsti v marmeladi
Aleš Šarec, direktor kranjskega podjetja Seti, je na začetku epidemije slovenskim podjetjem ponudil štirislojni tako imenovani airlaid material, primeren tudi za izdelavo zaščitnih mask. Po naših informacijah je material za eno masko podjetjem prodal po ceni 0,0524 evra. V podjetju Zaščita Lukač so na Setijeve serviete zgolj namestili gumice. Kljub temu je zavod za blagovne rezerve Lukačeve maske odkupil po ceni 0,8 evra za kos. Za material so plačali nekaj več kot 30 tisoč evrov in 600 tisoč mask prodali za 480 tisočakov. Kako jim je to uspelo? Več
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Anton Zakrajšek, zdaj že bivši direktor zavoda za blagovne rezerve, je bil do leta 2018 dolgoletni župan Velikih Lašč. Na državnozborskih volitvah leta 2004, kjer je Janez Janša slavil veliko zmago, je bil član NSi, nato pa je presedlal k SDS. In to konkretno. Leta 2006 si je recimo ob svojem 47. rojstnem dnevu dal postaviti čebelnjak, ki ga krasijo prav posebne panjske končnice. Na njih so upodobljeni največji slovenski sinovi in najpomembnejše slovenske insignije: Triglav, knežji kamen, Primož Trubar, France Prešeren, Jože Pučnik, Lojze Peterle in pa seveda Anton Krkovič ter Janez Janša. Kasneje je bil Zakrajšek promotor nekakšne mini sprave v svoji občini: leta 2015 je v občini postavil spominsko znamenje v spomin na padle v NOB, talce in internirance ter hkrati tudi padle domobrance. Pri čemer nobeden od svojcev padlih v NOB ni dal soglasja k temu. Več
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Maske s strankarskim certifikatom
Ko je vlada Janeza Janše 13. marca prevzela oblast, so udeleženci na prvem sestanku kriznega štaba razpravljali, kako organizirati urgentni nakup nujno potrebne medicinske opreme. Razmeroma hitro so se namreč na vlado obrnili številni poslovneži, velika podjetja ali tisti s poznanstvi v tujini, ki so želeli državi kar se da hitro pomagati. Vladi so pošiljali vzorce blaga, ki je bilo na voljo, in predlagali najrazličnejše rešitve. Strokovne službe – sekretariat štaba, civilna zaščita in zavod za blagovne rezerve – so predlagale, da nabavo prevzame Uprava RS za zaščito in reševanje, ki je imela s kriznim zagotavljanjem materiala največ logističnih izkušenj, na primer iz časa poplav in žleda. Tako bi bilo recimo mogoče uporabiti celo znotraj Nata zakupljene zmogljivosti transportnega letala Antonov 124, kot jih je denimo Češka, ki je tako iz Kitajske pripeljala kar 106 ton medicinske opreme. Več
-
24. 4. 2020 | Politika
Tonin zaskrbljen, Počivalšek s čisto vestjo
Prvak NSi Matej Tonin in vodja SMC Zdravko Počivalšek sta se včerajšnjemu soočenju na Tarči, na kateri so novinarji RTV Slovenija razkrili malverzacije pri nakupih zaščitne opreme, tik pred zdajci odpovedala. Počivalšek je na današnji vladni tiskovni konferenci povedal, da se soočenja ni udeležil, ker so v LMŠ proti njemu napovedali interpelacijo, nakar je sodelovanje na soočenju odpovedal tudi Tonin. Več
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Ob umirjanju epidemije si pozivi k rahljanju omejitev sledijo drug za drugim. V Levici vlado pozivajo, naj nemudoma odpravi prepoved gibanja med občinami – o čemer mora zdaj dokončno odločiti ustavno sodišče. Poslanca Socialnih demokratov Samo Bevk in Matjaž Nemec sta ta teden vlado pozvala, naj sprosti omejevalne ukrepe v kulturi in ponovno omogoči odprtje knjižnic, muzejev ali knjigarn, njihov poslanec Jani Prednik pa si prizadeva za ponovno zagotavljanje terapij za otroke in odrasle s posebnimi potrebami v času epidemije. Več
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Slovenska vlada je uvedla prakso, ki je v tujini nezakonita
V Nemčiji je v začetku tega meseca izbruhnil spor med informacijskim pooblaščencem v deželi Spodnja Saška in policijo oziroma ministrstvom za zdravje. Informacijski pooblaščenec je namreč ugotovil, da je v enem od primerov deželno ministrstvo za zdravje policiji posredovalo podatke o karanteni enega od obolelih za koronavirusom. »To je nezakonito,« je odločila informacijska pooblaščenka Barbara Thiel, »takšna izmenjava podatkov se mora nemudoma ustaviti.« Več
-
24. 4. 2020 | Mladina 17 | Politika
Naslednja tarča: RTV Slovenija
V demokracijah oblast izvira iz ljudstva. Legitimnost vsakokratne oblasti je odvisna od njene naklonjenosti ljudstvu, politiki pa se za naklonjenost ljudstvu borijo z razumnimi argumenti in prepričevanjem. Takšna je vsaj idealna podoba sodobne demokracije. Res je, da so jo v zadnjem stoletju pokvarile najrazličnejše metode ekonomskega marketinga, kot so kupovanje oglasov, televizijski in radijski nagovori in zdaj na koncu še družbena omrežja, na katerih je oblika včasih pomembnejša od vsebine. Je pa tudi res, da so te metode za zakonodajalca ostale le na pol legitimne, močno regulirane ali na meji sprejemljivega. Več
-
17. 4. 2020 | Mladina 16 | Politika
Premier Janez Janša je, odkar je prevzel vodenje vlade, na družbenih omrežjih večkrat delil novice januarja ustanovljene organizacije Višegrad24. Ta se na spletu predstavlja kot portal novic višegrajske četverice, torej Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, a 6. aprila je Janša presegel celo ta format. Delil je namreč eno izmed njihovih vizionarskih sporočil. Besedilu »Mi imamo sanje« je bil pripet zemljevid držav, očitno potencialnih članic višegrajske skupine, kjer smo lahko poleg Slovenije našli še Hrvaško, BiH, Ukrajino in Belorusijo. Skratka, zazrli smo se lahko v vizijo prihodnjih mednarodnih odnosov, kot si jih predstavlja naš predsednik vlade in v kateri bomo pridruženi nekdanjim državam varšavskega pakta. Več
