Borut Mekina
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Družba Za naročnike
Ko je v bližini Postojne začela rasti tako imenovana turška vas, naselje zabojnikov za 450 turških gradbenih delavcev, ki bodo prihodnja leta gradili železniški tir med Koprom in Postojno, je pristojne prešinila strašljiva misel: Slovenci so v preteklosti s peticijami, protesti in civilnimi pobudami nasprotovali centru za huje in hudo duševno prizadete otroke ali ureditvi materinskih domov, kakšen halo bo šele nastal, ko bomo zraven vasi Orehek nastanili slovenskega prasovražnika, Turka, torej turške delavce. Tako je verjetno nastala dobro premišljena akcija pomiritve tamkajšnje javnosti. Več
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Politika Za naročnike
Madžarsko življenje s političnimi sodniki
Madžarski mediji so lani objavili fotografije zunanjega ministra Pétra Szijjárta, ki so ga prikazovale med preživljanjem dopusta z družino na Jadranskem morju. A ne kjerkoli, v apartmaju ali hotelu na Hrvaškem, temveč na krovu 20 milijonov evrov vredne luksuzne jahte z rahlo pretencioznim imenom Lady Mrd. Več
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Ekonomija Za naročnike
Ob novici, da je madžarska banka OTP od ameriškega sklada Apollo, natančneje od bančnega računa na Kajmanskih otokih, za 900 milijonov evrov kupila skupino NKBM, smo začeli na hitro računati. Več
-
3. 6. 2021 | Politika
Janšev sramotni non-paper uradno obstaja
Po tem, ko so bosanski mediji objavili sporni non-paper o spreminjanju meja na Balkanu, je novinar Dela Peter Žerjavič o njegovem obstoju vprašal Evropski svet. Dvanajstega aprila popoldne so mu odgovorili. Žerjavič ga je na Twitterju objavil in potrdil, kar je do takrat tudi neuradno krožilo: "V tiskovni službi predsednika evropskega sveta Charlesa Michela so potrdili, da so prejeli non-paper slovenskega premiera Janeza Janše o Zahodnem Balkanu. (Po naših neuradnih informacijah je bil poslan lani jeseni)." Več
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Zakaj si Janez Janša želi nasilja?
Predsednik vlade Janez Janša rad vsake toliko časa napiše kakšen odmevnejši programski dokument. Z njim preseneti javnost, pogosto jo ogorči, predvsem pa zbudi svoje sledilce, ki potem zapisane ideje ponavljajo v nedogled. Zadnji tak dokument je osnutek kongresne resolucije stranke SDS z naslovom »Za obrambo ustavnih temeljev slovenske države«, ki naj bi jo obravnavali naslednji mesec na svojem kongresu. V njej avtor poziva k prepovedi Levice in svari pred »obnovitvijo državljanske vojne«. Kot simptom prihajajoče državljanske vojne resolucija opozori na protestnike: »Nedavni ’naci-požig’ poslanskih stolov pred parlamentom napoveduje usodno zaostrovanje razmer, kar lahko vodi v obnovitev državljanske vojne!« Tako piše v dokumentu. Več
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Policija je izgubila zaupanje ljudi
Na policiji vsake dve, tri leta izvedejo javnomnenjsko raziskavo o zadovoljstvu in zaupanju v svoje delo. Prvo so izvedli leta 2016, drugo leta 2018, zadnjo pa letos. Čeprav so na policiji raziskavo izvedli že marca, so rezultate predstavili šele prejšnji teden, na tiskovni konferenci pa je generalni direktor policije Anton Olaj rezultate poskušal zamegliti. Poročilo o javnomnenjski raziskavi so recimo združili s poročilom o delu policije za lani, glede zaupanja v delo policije je generalni direktor govoril o trendu, pri čemer je uporabljal težje razumljive izračune. Govoril je recimo o tem, da je povprečna ocena zaupanja v policijo padla s 3,67 leta 2018 na 2,67 letos, krivec za ta upad zaupanja pa naj ne bi bila prekomerna represija policije v času epidemije ali sporne kadrovske zamenjave, temveč negativno medijsko poročanje. Več
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Na kamniškem okrajnem sodišču je potekala glavna obravnava v tožbi SDS proti profesorju ddr. Rudiju Rizmanu. Rizman je lani februarja na RTV izrekel kritiko v zvezi s tem, da se stranka SDS financira iz tujine. »Ko pride na čelo vlade stranka, ki jo financira seveda tuja stranka oziroma tuji režim, to mislim seveda na madžarskega, to dejstvo je seveda srhljivo. Dejstvo, da se neka stranka financira iz tujine,« je dejal, zaradi teh besed pa v SDS od njega zahtevajo 10.500 evrov odškodnine in preklic izjave. Več
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
Gledalci informativnih programov POP TV ali Kanala A lahko v zadnjem obdobju zaznavajo subtilne spremembe. Prispevki o politiki so po novem malce krajši in predvajani, če je to le mogoče, malce pozneje. Značilni poptevejevski ljudsko-šankovski vložki so že preteklost. Gregor Trebušak, voditelj oddaje Svet na Kanalu A, in pa na primer Jani Muhič, voditelj oddaje 24 ur, ne komentirata več prispevkov in tudi novinarji so za kakšno stopinjo hladnejši in celo bolj bledi. »Politične novice so že kakšno leto dni v ozadju. Novinarji pa smo bili opozorjeni, da ne smemo izražati svojega mnenja, kar vključuje recimo tudi, da ne smemo sklepati iz dejstev,« nam je dejal eden od njih. Več
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Kemijski inštitut je v Sloveniji utelešenje stroke, ena od elitnih znanstveno-raziskovalnih institucij. Organizacijo s skoraj štiristo zaposlenimi vodi biokemik Gregor Anderluh, ki je hkrati vodja koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS). Kemijski inštitut je trenutno najpomembnejša slovenska raziskovalna institucija v boju proti epidemiji. Če bi vse ostalo v Evropi in na svetu odpovedalo, bi še vedno imeli Kemijski inštitut, kjer so tudi začeli razvoj lastnega cepiva proti covidu in lastnih testov. S takšnimi institucijami, to bi zdaj že morali vedeti, se ne gre šaliti. Včasih na njih stoji ali pade suverenost vse države. Več
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Družba
Bo Jambreku izjava, da so kolesarji fašisti, koristila?
Peter Jambrek ima problem. Med letoma 2004 in 2008 je kljub kritikam stroke in javnosti prišel do akreditacij in koncesij za svoje zasebne fakultete. Njegove Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije so na tej podlagi doslej od države dobile preko 20 milijonov evrov koncesij. A ta konstanten dotok denarja je pod vprašajem. Več
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Zakaj v Janševem kabinetu zbirajo imena posameznikov, ki so jih imenovale pretekle vlade?
Šestega aprila so iz kabineta predsednika vlade na vsa ministrstva poslali dopis – »Poziv vlade« –, v katerem ministrstva prosijo, naj jim posredujejo spisek vseh kadrovskih imenovanj te in preteklih dveh vlad, torej vlade Marjana Šarca in Mira Cerarja, v mednarodne organizacije, paradržavne institucije, kot so SDH ali slaba banka, ter v pomembnejše delovne skupine. Razumljivo je, da vlada potrebuje seznam trenutno aktivnih mandatov, a zakaj jo zanimajo imenovanja iz leta 2014, katerih mandat je večinoma že zdavnaj potekel? Več
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
Policija bi preiskovala Mladino
Februarja smo v Mladini pisali o slovenskem načrtu porabe evropskih sredstev, o pripravi tako imenovanega načrta za okrevanje in odpornost po epidemiji. Gre za izjemno pomemben načrt – evrokrati ga radi označujejo za reformni načrt desetletja, s katerim namerava Evropska unija pomagati celini pri ponovnem zagonu po epidemiji, pri tako imenovanem zelenem prehodu in digitalizaciji. Gre za načrt, s katerim bodo zaznamovani prihodnji rodovi. Več
-
7. 5. 2021 | Mladina 18 | Politika
V času epidemije smo bili občani še posebej pazljivi. Če nas je bolel zob, smo raje potrpeli. Ekstremnih športov se večinoma nismo lotevali. Kronični bolniki so raje ostajali doma in operacije prestavljali v nedoločeno prihodnost. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo lani za 23,6 odstotka manj zobozdravstvenih pregledov, 13,5 odstotka manj specialističnih obravnav in 13,3 odstotka manj operacij kot leto prej. A vendarle smo državljani še vedno plačevali položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje z enakimi zneski kot prej. Več
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Politika
Finančnemu ministru Andreju Širclju, ki želi z novo davčno reformo že petič zapored v zadnjih 15 letih znižati davke najpremožnejšim, ni lahko. Odkar v Sloveniji po letu 2006 znižujemo davke tistim z najvišjimi dohodki, recimo 17 tisoč prebivalcem, ki večino dohodkov dobijo iz dividend, ali tistim, ki živijo predvsem od nepremičninskih rent, je bil za snovalce teh zamisli vedno največji izziv, kako te poteze upravičiti pred širšo javnostjo. Seveda ni mogoče reči, najbogatejšim bomo dali še več. Pri tem je treba biti ustvarjalen. Vse bolj ustvarjalen. Več
-
30. 4. 2021 | Mladina 17 | Politika
»Če bo reforma sprejeta, bo povzročila dokončen zlom slovenskega javnega zdravstva, izobraževanja in sistemov socialne države. V prvem letu naj bi izpad nadomestilo (že zdaj enormno) zunanje zadolževanje države, potem pa to ne bo več mogoče. Klobasanje, da bodo enomilijardno zmanjšanje vsakoletnih javnih prihodkov nadomestili učinki povečane porabe in investiranja davčno razbremenjenih bogatašev, je ena najbolj plehkih hayekovskih floskul, ki so bile doslej v praksi še vedno povožene. Govorim o praksi peščice najbolj tragično razsutih banana republik svetovne periferije, saj se v vsaj nekoliko normalnih državah s čim tako destruktivnim pač ne upajo poigrati,« je oster. Več
-
23. 4. 2021 | Mladina 16 | Družba
Galeta hoteli utišati s 50 tisoč evri
Verjetno se vsak od nas spomni nešteto primerov, ko večinoma ob menjavi vlade direktorji paradržavnih družb kot po tekočem traku odstopajo iz osebnih razlogov. Javna skrivnost je, da razlogi niso osebne narave, saj prizadeti pred odhodom dobijo v podpis dogovor o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. V sporazumu piše, da takšen zaposleni prejme nekaj deset, celo sto tisoč evrov nagrade, zapišimo kar podkupnine, v zameno za to, da odide, pa tudi da molči, da ne kritizira, da se, konec koncev, novinarjem ne oglaša na telefon in da prepusti novim kadrom – pogosto brez izkušenj in v zadnjem času predvsem z izkazanim nagnjenjem k politični lojalnosti – proste roke. Več
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Kako se pripraviti na četrto vlado Janeza Janše?
Tragično, a tudi komično je opazovati, kako se predsednik vlade Janez Janša, ki je za nekatere od svojih sledilcev najboljši in celo najlepši, že dobrih osem mesecev trudi odstaviti direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča. Janša je uporabil že skorajda vse prijeme iz svojega arzenala: blatenje, diskreditacijo, grožnje, izigravanje zakonodaje, celo finančno izčrpavanje. Njegov direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija mora na STA pošiljati najneumnejša vprašanja, češ, poglejte, Veselinovič ignorira naše uradne dopise. Že večkrat so objavili Veselinovičevo bruto plačo, češ, Veselinovič je prvorazredni. Nanj so poslali delovno inšpekcijo, policijo, vpregli svojega nadzornika, zdaj morajo, da bi ga zlomili, črno na belem kršiti sedmi protikoronski zakon. Še huje: Janez Janša si je izdelal celo poseben propagandni video, s katerim poskuša mednarodne kritike prepričati, da je žrtev Veselinoviča in STA dejansko on. Manjka še samo, da nad Veselinoviča pošlje oklepnike. Več
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Ko kriza mine, pride sodba zgodovine
Islandija je ena izmed držav, ki je zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Šele na podlagi Wikileaksa so državljani ugotovili, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa dolgove odpisala. Ko je islandska javna televizija hotela objaviti seznam teh lastnikov, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to preprečilo. Več
-
9. 4. 2021 | Mladina 14 | Politika
Po 15 letih eksperimentov z neodvisnim kadrovanjem in upravljanjem državnih podjetij
Kadrovski cunami v času prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, najbolj primitivno politično kadrovanje po gospodarstvu, je bil za politiko in javnost tak šok, da je po njem prišla streznitev. Naslednja vlada Boruta Pahorja je obljubila, da bo poslej vse drugače. Pahor je tedanji ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs naložil, naj izdela nov način izbire nadzornikov in predsednikov uprav »državnih« podjetij. Krebsova se je pri tem zgledovala po tako imenovanem finskem modelu izbire neodvisnih strokovnjakov v nadzorne svete in uprave državnih podjetij. Osnovni princip finskega modela je, da vodstva podjetij sama v sodelovanju z lastniki izpeljejo natečajne postopke. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
»Janša je zahteval mojo zamenjavo. In Zdravko Počivalšek mu jo je tudi obljubil.«
Janja Sluga (1974) je doma iz Celja. Med letoma 2004 in 2014 je tam delala v kulturnih ustanovah. Bila je poslovna sekretarka na Zavodu za kulturne prireditve in potem v Slovenskem ljudskem gledališču. V času finančne in politične krize je postala jezna zaradi politike. Kot številne druge jo je navdušil njen profesor Miro Cerar, zaradi katerega se je priključila SMC in bila dvakrat izvoljena v parlament; drugič je postala tudi vodja njihove poslanske skupine. Ta njena pot se je prejšnji teden končala. Z Igorjem Zorčičem in Branislavom Rajićem je izstopila iz poslanske skupine SMC in skupaj z Jurijem Lepom, nekdanjim poslancem stranke DeSUS, ustanovila poslansko skupino nepovezanih, ki jo sedaj vodi. S stranko SMC se je torej dokončno razšla, tako pa je tudi nastopil trenutek za odkritejši pogovor o motivih, zaradi katerih so se v njeni bivši stranki sploh pridružili koaliciji SDS. Več
-
2. 4. 2021 | Mladina 13 | Politika
Hitro, učinkovito in neuporabno
Kar nekaj predlaganih birokratskih poenostavitev v zakonu o debirokratizaciji ni vrednih tega naziva, ena od idej pa ima vsaj potencial. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je domislica revolucionarna. Gre za predlagan nov način vročanja pošiljk v upravnih in pravdnih postopkih. Sodeč po predlogu bi država uradno pošto lahko preusmerila tudi na elektronske naslove državljanov. Register stalnega prebivalstva bi tako poleg fizičnega naslova državljana vseboval še elektronski naslov, ki bi tako rekoč nadomestil hišno številko. Poleg elektronske pošte pa bi država uradno razpolagala še z mobilnimi številkami državljanov. Elektronski naslovi naj bi bili namenjeni vročanju, številka mobilnega telefona pa pošiljanju obvestil v zvezi z vročanjem. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
»Če bomo neodvisne institucije rušili eno za drugo, se nam bo streha zrušila«
Tomaž Vesel (53) je pravnik, specializiran za evropsko gospodarsko pravo. Svojo kariero je začel na centru vlade za informatiko, v državni revizijski komisiji, nato pa je presedlal na računsko sodišče, kjer je bil za predsednika izvoljen leta 2013. Veselu mandat poteče prihodnje leto. Verjetnosti, da bi ga v parlamentu ponovno potrdili, ni, ravno nasprotno, predvsem v SDS si želijo Veselovega odstopa, za povrh vsega so zdaj s pomočjo policije proti njemu sprožili še predkazenski postopek. Razlog je seveda očiten: Vesel je s poročilom o nabavi zaščitne opreme vladi pokvaril imidž. Tako pa njegov primer ni povezan le s poročilom, ampak je tudi ilustracija uničevanja neodvisnih institucij, kritičnih do politike, ki svoj način delovanja v Sloveniji širi daleč zunaj parlamenta. Več
-
26. 3. 2021 | Mladina 12 | Politika
Neoperativna, neusklajena, neučinkovita vlada
Dolgo pričakovana revizija računskega sodišča o lanskih nabavah zaščitne opreme postavlja vladno različico dogodkov na laž: argumentirano, kolikor se da natančno, s citati iz dokumentov in elektronskih sporočil in navajanjem podatkov sodišče prikazuje, da vlada pri nabavah ni bila uspešna, niti če bi zamižali na eno oko, torej ob upoštevanju izrednih okoliščin. Še več, ne zgolj, da dve najodgovornejši osebi za projekt, to sta bila predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, nista bila uspešna, na računskem sodišču so zaznali 13 primerov morebitnih sumov kaznivih dejanj, torej primerov, ko so bile »napake« morda storjene naklepno. Nekaj ugotovitev računskega sodišča, ki doslej še niso bile objavljene, navajamo spodaj. Več
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Neodvisne institucije so branik pred janšizmom
Slovenska politična zmešnjava, nestabilnost, s katero mislimo politični razkol, kratek rok trajanja političnih strank, vse bolj zaznamovanih z osebnostmi, se časovno ujema z vključitvijo v EU. Če pogledamo nazaj, je treba slovenskemu sociologu in znanstveniku dr. Tomažu Mastnaku s stisnjenimi zobmi pritrditi: bil je edini, ki je ob evropski evforiji konec devetdesetih let zagovarjal mnenje, da bo slovenska vključitev v EU prinesla smrt politike. Ampak ta smrt, politična zmešnjava, nestabilnost, je prišla malo drugače, kot je predvideval Mastnak. Več
-
19. 3. 2021 | Mladina 11 | Politika
Sedel je tam, eden izmed pomembnejših funkcionarjev sedanje vlade in pomemben član stranke SMC, z odpetim suknjičem, malce utrujen. Iz njegovega tajništva so tik pred tem postregli z dvema ekspresoma. Potem je rekel nekaj, zaradi česar je med nama nastala konfuzna, nekoliko moreča tišina, podobna tisti, po kateri je nedavno zaslovela pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ko ni več vedela, kako se odzvati na vprašanje Marcela Štefančiča o upiranju predsedniku vlade. »Jaz te vlade ne podpiram,« je dejal sogovornik. Več
-
18. 3. 2021 | Politika
»Janševa vlada je bila neoperativna«
Računsko sodišče v danes objavljeni reviziji nabave zaščitne opreme ravnanje vlade opisuje z besedami: nesistematično, neenotno, nepravočasno, neusklajeno, neučinkovito. Vlada Janeza Janše je s svojim delom, vzporedno z razglasitvijo epidemije začela na videz izredno organizirano, po vojaško, z ustanovitvijo kriznega štaba, poročilo računskega sodišča pa razkriva dejanski kaos. Več
-
15. 3. 2021 | Politika
Protikorupcijska komisija zaključila postopek o Hojsovi parceli
Iz protikorupcijske komisije (KPK) so sporočili, da so postopek v zvezi s prodajo parcele na območju Kolombana v koprski občini, ki jo je med drugim kupil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, zaključili. Glede na zbrane podatke, so zapisali na KPK, ni mogoče potrditi obstoja kršitev iz pristojnosti komisije, so pa zaznali »določena tveganja«, zaradi katerih so koprski občini tudi podali določena priporočila. Več
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
»Pomiri se. Nisi več vodja kolonialne sile. Niti Slovenija ni Kongo.« To je tvit, ki bi ga Slovenija morala sporočiti evropski komisiji leta 2013, ko je ta na podlagi za lase privlečenih analiz o stanju slovenskega bančnega sistema zahtevala privatizacijo slovenskih bank in druge pomembne infrastrukture, kot je brniško letališče skupaj z bivšim letalskim prevoznikom ali kot so bila slovenska visokotehnološka podjetja, recimo Fotona. Da je Slovenija suverena, samostojna država, bi morali reči v trenutku, ko smo v imenu domnevnih evropskih pravil na zahtevo evropske komisije prodajali podjetja, kot je denimo Helios. Več
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Kako bodo Janševi izpadi vplivali na predsedovanje EU?
Tokratno slovensko predsedovanje bo sicer manj zahtevno kot leta 2008. Po sprejetju Lizbonske pogodbe o EU ima namreč po novem unija stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika, ki unijo vodita na najvišji ravni in pri zunanjepolitičnih vprašanjih, to sta sedaj Charles Michel in Josep Borrell. Velik del vsebine našega predsedovanja je že določen s tako imenovano podedovano agendo. Ima pa predsedujoča v primerjavi s časom pred Lizbonsko pogodbo večjo vlogo v zakonodajnem postopku, kjer se v imenu Sveta, torej vseh držav članic, pogaja z evropskim parlamentom. Kljub novim pravilom in manjši vlogi predsedujoče države pa lahko Slovenija ob dobri pripravi in podpori ostalih držav članic vendarle vpliva na dolgoročne usmeritve unije in njene politike, pravi dr. Sabina Lange, Slovenka, ki je zaposlena pri Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA). Več
-
12. 3. 2021 | Mladina 10 | Politika
Kakšen vtis so o Janši dobili tuji novinarji? Franziska Tschinderle, novinarka avstrijskega tednika Profil, je prejšnji teden objavila odmeven intervju s predsednikom Evropske ljudske stranke (EPP) Manfredom Webrom. Pogovarjala sta se tudi o Janši. Weber je bil v pogovoru vljuden in diplomatski, podprl je denimo idejo, da bi v Slovenijo prišla nekakšna komisija, ki bi preverila očitke, ki letijo na Janšev režim. Je pa Tschinderlova zaprosila tudi za intervju z Janšo. Odgovor pa jo je osupnil: »Janez Janša je pogovor z nami zavrnil, češ da se ne pogovarja z novinarji, ki so zmanipulirani od laži ekstremne levice. Nismo ravno razumeli, kaj naj bi ta odgovor pomenil. Profil je namreč tradicionalni avstrijski tednik.« Več
