Borut Mekina
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Minuli teden je Slovenski državni holding (SDH) na izredni skupščini Darsa zamenjal štiri nadzornike. Oditi je moral Robert Rožič, dolgoletni član SDS, ki je Janezu Janši v preteklosti pomagal pri osebnih nepremičninskih poslih. Pa recimo Štefan Šumah, občinski svetnik SDS na Ravnah na Koroškem, odšla sta tudi Jože Oberstar in Jožef Zrimšek, ki sta pod vlado Janeza Janše prišla do funkcij s podporo strank SMC in DeSUS. Je pa na položaju člana nadzornega sveta ostal Anton Guzej, ki je tja prišel s podporo NSi. Več
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba
Upravno sodišče je razsodilo, da mora ljubljanski univerzitetni klinični center Mladini poslati poimenski seznam svojih zaposlenih, ki so v času epidemije prejeli najvišje covidne dodatke. Mladina je seznam covidnih rekorderjev zahtevala leta 2021, a so v kliničnem centru zahtevo zavrnili, češ da bi objavljeni seznam lahko povzročil motnjo v delovanju bolnišnice, »saj bi bili zaposleni določeno obdobje osredotočeni na odzive okolice glede javne objave njihovih dodatkov, namesto na svoje delo«. Več
-
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Politika Za naročnike
Ena bolj komičnih ugotovitev revizije najdražjega slovenskega nakupa orožja in opreme doslej, nakupa 45 osemkolesnikov tipa boxer za (neto) 281 milijonov evrov, se nanaša na tehniko in tehnologijo preverjanja kakovosti teh 43-tonskih monstrumov. Ker stane eno vozilo več kot 6 milijonov evrov, bi od odgovornih pričakovali, da v državo ne uvozijo mačkov v žaklju. Zaradi slabih izkušenj z nabavo patrij so vladni politiki in poslanci leta 2017 in 2018 generalštabu ukazali, naj tokrat kupijo preizkušena in serijsko izdelana vozila. V zadnjem srednjeročnem obrambnem programu piše, naj vojska kupi »vozila 8x8, ki so bila že preizkušena v operativni uporabi, brez posebnih večjih prilagoditev in dodatnega razvoja za Slovensko vojsko«. In kaj so naredili v generalštabu? Razmišljali so in razmišljali – in kot da so zadeli na loteriji, so od variante do variante in iz leta v leto dodajali novo opremo in še debelejše oklepe, dokler niso izbrali najdražje, a tudi eksperimentalne izvedenke osemkolesnika tipa boxer, katerega operativno sposobnost so na koncu preverjali, če citiramo iz sicer interne revizije, s pomočjo »časopisnih člankov«. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba Za naročnike
»Zadnji podatki kažejo, da smo v EU od ruskega plina odvisni le še v približno desetih odstotkih«
Marjan Eberlinc, vodja uprave Plinovodov, državnega podjetja, ki upravlja slovensko plinsko infrastrukturo, je bil v zadnjem obdobju eden glasnejših promotorjev rabe zemeljskega plina. Strojnik po izobrazbi je leta 1976 poklicno pot začel v inženirski družbi Rudis. Leta 2000 je nato postal tehnični direktor družbe Geoplin, pet let za tem, ko smo v Sloveniji plinsko infrastrukturo osamosvojili od distribucije, pa je prevzel vodenje Plinovodov. Eden njegovih največjih projektov na tem delovnem mestu je bil načrt gradnje Južnega toka, ruskega plinovoda, po katerem bi plin v Slovenijo pritekal prek Bolgarije, Srbije in Madžarske. V tistem času je tesno sodeloval z ruskim Gazpromom. Več
-
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Politika
Zoran Janković je bil simbol odprte Ljubljane. Na začetku politične poti ni dobil ljudske podpore zgolj zato, ker je bil uspešen menedžer, v času razplamtevanja nestrpnosti, sovraštva, pogroma proti drugače mislečim se je uprl Janezu Janši. Tak je bil Zoran Janković, ko je prvič zmagal na lokalnih volitvah. Odprt človek s patentiranim nasmeškom, strpen politik, ki je znal spodbujati sožitje med ljudmi, direktor, za katerim so zaposlene točile solze. Številni projekti, ki jih je pomagal ustvariti kot politik, so to njegovo usmeritev potrjevali. Gradnja džamije je bila takšen projekt; z njim se je župan brez pomislekov uprl lokalni nestrpnosti, pa čeprav je bil zaradi tega deležen salv žaljivk. Drug primer je bila njegova podpora skupnosti LGBT v času, ko je v Ljubljani naraščala nestrpnost proti njenim članom. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Politika
»Ta kriza ponovno razkriva šibke točke v naši verigi preskrbe s hrano«
Irena Šinko, oseminpetdesetletna pravnica in inženirka zootehnike, je vodenje kmetijskega ministrstva prevzela v zahtevnih časih. Potem ko smo med finančno krizo razgradili velike organizacije v tem sektorju, predelovalno industrijo in trgovino, so sedaj prišle poleg vojne v Ukrajini vse bolj očitno na dan še posledice podnebnih sprememb. Ministrica, ki smo jo po letu 2010 poznali predvsem kot odprto in nemalokrat tudi odločno vodjo sklada kmetijskih zemljišč, ki je večji del svojega življenja v rodnem Prekmurju spremljala počasno propadanje kmetijskih organizacij, je v vlado stopila s prepričanjem, da je mogoče trende obrniti. Več
-
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Politika
Iz Telekoma se poslavljajo kadri SDS, ki so tik pred tem sklenili posel z bajno provizijo
Ta teden se od svojih položajev poslavlja še ena skupina kadrov iz stranke SDS, ki je pod vlado Janeza Janše obvladovala enega najpomembnejših podjetij v državni lasti, to je podjetje Telekom. Kapitalska družba (KAD) je že v začetku avgusta zahtevala zamenjavo nadzornikov Telekoma, to je Jurija Toplaka, Radovana Cerjaka, Marka Kerina, Karle Pintar in njihovega predsednika Iztoka Černoše, pri čemer so kot razlog za odpoklic navedli »upravičenost sprejema … določenih preteklih investicij … npr. nakup podjetja Actual I.T.«. Več
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Vedo, zakaj, ne vedo pa, s kom in kako
»Od prvega septembra bodo plačane vse opravljene zdravstvene storitve v javnem sistemu zdravstva,« je ta teden na novinarski konferenci po seji vlade slavnostno napovedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Ukrep, ki ga je sprejela vlada Roberta Goloba, je eden najpomembnejših elementov nove zdravstvene politike. Je način, s katerim želi vlada okrepiti javno zdravstvo, in je del dolgo napovedovanega stresnega testa, s katerim naj bi v vladi preverjali zmožnosti javnega sistema. »Vsi zdravstveni zavodi imajo tako možnost izvajanja dodatnih storitev po svojih zmožnostih. Delali bodo lahko tudi 115-odstotno,« je ponazoril minister Loredan. A ta ukrep, ki je na prvi pogled videti kot veliko darilo javnemu zdravstvu, bo koristil predvsem zasebnikom. Več
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Zasebne zavarovalnice prosijo ministrstvo, naj vzame milijone evrov
V času epidemije smo se državljani, če je to le bilo mogoče, na široko ognili zdravstvenim ustanovam. Bolnišnice so vse manj nujne posege potiskale v prihodnost, zdravstveni domovi so poskušali omejevati obiske. Posledica vsega tega je bilo seveda manj opravljenih storitev in tudi manj stroškov – pa čeprav smo državljani tudi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevali enako visoke premije. Več
-
2. 9. 2022 | Mladina 35 | Politika
Poklukar: Naj se zavodi spremenijo v podjetja
Za bivšega ministra Janeza Poklukarja je odziv zdravniških organizacij na zavezo koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, da bodo ukinili popoldansko delo zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih in zasebnikih, dokaz, da bi morali javne zavode preoblikovati v javna zdravstvena podjetja v 100-odstotni lasti države. Več
-
26. 8. 2022 | Mladina 34 | Politika
Sloveniji že tri mesece vlada koalicija pod vodstvom Roberta Goloba, a na številnih ključnih položajih še vedno sedijo politično imenovani kadri bivše vlade, ki se jih nova koalicija noče ali ne more znebiti. Kadri, ki so na položaje prišli predvsem zaradi strankarske pripadnosti, so po dveh letih grobega kadrovanja posejani od najvišjih do najnižjih pozicij, zasedajo pomembne položaje v vladnih organih ali na ministrstvih in še vedno sprejemajo odločitve v najpomembnejših državnih podjetjih. Tudi analiza kadrovanja v državni upravi, ki so jo ta teden končali na ministrstvu za javno upravo, razkriva razsežnost tega problema. Več
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
V SDS imajo prav. Mogoče pa bi bilo treba vodni top prodati.
Vodni top, 1,2 milijona evrov vredna naprava s tremi brizgalnimi šobami, z dometom 60 metrov, so pri policiji pojasnili leta 2017 ob nakupu, se lahko uporablja za različne namene. Lahko protestnike zaliva z vodo, vodi lahko policisti dodajajo solzivec, kot se je to zgodilo septembra lani ob protestih proti vladi in ukrepom PCT, lahko brizga celo barvo in z njo denimo označuje izgrednike, lahko pa se uporablja kot sredstvo za gašenje požara. Več
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Letalo Spartan, ki ga je Tonin kupil za 72 milijonov, za gašenje ni najprimernejše
Slovenska vojska za gašenje iz zraka uporablja letala Pilatus PC-6, pri katerih se poseben rezervoar nosilnosti 800 litrov namesti v kabinski del, ter helikopterje Bell 412, ki uporabljajo podvesno vrečo, tako imenovano Bambi Bucket, nosilnosti 1000 litrov, ter helikopter ASL523 Cougar z podvesno vrečo nosilnosti 2500 litrov. Tu sta še policijski Bell 412 in dva AW169, ki lahko nosita podvesne vreče z 800 litri vode. Več
-
29. 7. 2022 | Mladina 30 | Politika
Zadnji velik požar na slovenskem delu Krasa je izbruhnil leta 2006. V analizah je znan kot požar Šumka, nastal pa je 21. julija ob 17. uri v bližini ceste Komen–Branik. Ker pozno popoldne sonce ni bilo več tako močno, ga je verjetno povzročil človek. Morda je kdo na suh kraški teren odvrgel kakšen ogorek in suha vegetacija je hitro zagorela. Gasilci prostovoljnega društva Dornberk so obvestilo o požaru dobili ob 17.05 in že čez 24 minut sta bili na kraju požara dve ekipi 23 gasilcev s šestimi vozili. Njihov odziv je bil izjemen. A zaradi suše in vetra požara niso mogli ukrotiti. V petih dneh, do 26. julija, ko je šele obilno deževje pripomoglo k zaključku, je pogorelo 950 hektarjev gozda in travnikov, ker se je požar zelo hitro razširil. Verjetno bi ga bilo povsem na začetku mogoče ustaviti, a z veliko močnejšim odzivom, torej tudi odločnejšim posredovanjem iz zraka. Čeprav so tedaj gasilci zaprosili za helikopter, pa ga tja ni bilo. Več
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Evropska komisija že leta meri digitalno razvitost držav članic EU. V zadnjem poročilu je Slovenija na večini področij v povprečju. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU. Na vsaj dveh področjih pa smo slabši. Eno je dostopnost hitrega interneta. Predvsem na podeželju, so zapisali avtorji poročila, je ta dostopnost – očitno zaradi razgibanosti površja naše države – podpovprečna. Zaradi tega živi v Sloveniji nadpovprečno veliko ljudi, ki še nikoli niso uporabljali interneta – to so predvsem starejši. Slaba in podpovprečna je Slovenija tudi pri razvoju digitalnih javnih storitev. Več
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Koliko in komu je bivša vlada plačevala za svetovanje pri nastopanju v javnosti
Ministrstva v kvoti NSi niso edina, ki so podpisovala drage in pogosto nenavadne svetovalne pogodbe. Zelo veliko so na tem področju vložili na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom ministrov iz bivše stranke SMC. Tako je bivša ministrica Lilijana Kozlovič v prvi polovici leta 2021 sklenila pogodbo z oglaševalsko agencijo 101. Agencija naj bi s »ključnimi zaposlenimi«, tudi z ministrico, izvedla delavnice nastopanja v javnosti, pripravili pa so jim tudi »komunikacijski načrt glede predvidenih zakonodajnih aktivnosti v letu 2021«. Ministrstvo je omenjeni agenciji za 51 ur »strateškega svetovanja« plačalo 31.000 evrov, oziroma 600 evrov na uro. Več
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Je Vizjak s svetovalnimi pogodbami financiral Nova24TV?
Andrej Vizjak, bivši minister za okolje in visoki član SDS, je sodeč po podatkih, ki so nam jih na našo zahtevo poslali z ministrstva, v času svojega mandata podpisal dve svetovalni pogodbi s področja odnosov z javnostmi. Obe z razmeroma neznanim podjetjem D Agencija, d. o. o. Prvo pogodbo v višini 48.251 je podpisal maja lani in je veljala do konca leta 2021, drugo v višini 46.970 pa v začetku letošnjega leta, z veljavnostjo do konca leta. Razlog, zaradi katerega je minister ti dve pogodbi podpisal, je precej nenavaden in splošen. Prvo pogodbo je podpisal zaradi svetovanja na področju odnosov z javnostmi, drugo pa zaradi »PR storitev svetovanja pri izvedbi projekta in pri implementaciji sistemskih zakonskih rešitev«. Kaj točno naj bi D Agencija za skoraj 100 tisoč evrov naredila? Več
-
22. 7. 2022 | Mladina 29 | Politika
Kaj počnejo PR-podjetja na ministrstvih?
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v mandatu ministra iz vrst NSi Janeza Ciglerja Kralja s podjetjem za odnose z javnostmi Propiar podpisalo dve pogodbi. Prvo v višini 17.568 evrov leta 2021 in drugo v višini 15.860 evrov letos, obe s področja »svetovanja o strateških odnosih z javnostmi« – pa čeprav ima ministrstvo svojo službo za odnose z javnostmi. Več
-
15. 7. 2022 | Politika
Objavljamo dokumente v aferi »rajski dopusti«
V novi številki Mladine pišemo o posebnih nagradah, ki jih je vlada Janeza Janše po volitvah izplačala skupaj 50 ministrom in drugim visokim funkcionarjem – državnim sekretarjem, vodjem kabinetov, svetovalcem. Več
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Letni dopust ni le pravica zaposlenih, ampak je tudi dolžnost. Tako kot zaposleni načeloma ne smejo delati več kot 40 ur na teden, morajo vsako leto tudi na oddih. V slovenski zakonodaji to področje ureja 164. člen zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da je vsakršen dogovor med delodajalcem in delavcem, s katerim bi se ta odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljaven. Neveljaven je tudi vsak sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizkoriščeni letni dopust, piše v tem členu, ki pa mu sledi stavek »razen ob prenehanju delovnega razmerja«. Več
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Objavljamo seznam in zneske "nagrajenih" ministrov. Več
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Objavljamo seznam in zneske "nagrajenih" državnih sekretarjev. Več
-
15. 7. 2022 | Mladina 28 | Politika
Koalicijska pogodba je glede zdravstvene reforme jasna. Besedilo na več mestih govori o potrebi po krepitvi javnega zdravstva, pri čemer ni dvoma, kaj so s to besedno zvezo avtorji mislili. Pri programu skrajševanja čakalnih dob je v koalicijski pogodbi navedeno, da bodo v vladi pri aktiviranju vseh potencialov zdravstvenega sistema storitve plačevali kaskadno. »Najprej razpis samo za javne zavode, okvirno čez 3 mesece za koncesionarje in nato okvirno čez 3 mesece za zasebnike,« piše. Več
-
Borut Mekina | Ilustracija: Tomaž Lavrič
8. 7. 2022 | Družba
Najemnina za funkcionarje: le 2,9 evra za kvadratni meter
Po vsakih volitvah se zamenja garnitura poslancev in s tem tudi najemniki v službenih stanovanjih državnega zbora. V tem mandatu je za službena stanovanja – parlament jih upravlja 49 – zaprosilo 23 poslancev. Stanovanja so v Ljubljani, kjer v zadnjem obdobju tržne najemnine letijo v nebo. A ne za poslanska stanovanja. Za ta tržne razmere in inflacija ne obstajajo, najemnine iz mandata v mandat ostajajo iste. Tokrat bo za največje stanovanje, veliko 68,54 kvadratnega metra, poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj plačeval zgolj 226 evrov mesečne najemnine, kar znaša 3,8 evra za kvadratni meter. Jožica Dergajc, tudi iz Svobode, pa bo za najmanjše stanovanje, veliko 27 kvadratnih metrov, plačevala 142 evrov na mesec. Več
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Politika
Vlada Roberta Goloba je na volitvah zmagala tudi z obljubo o hitri menjavi politično imenovanih kadrov, a po zagonu v prvih tednih ji zdaj sapa pohaja. Kadrovske analize potez vlade Janeza Janše naj bi bile opravljene šele jeseni, na številnih pomembnih položajih sporni kadri ostajajo, celo tisti, ki so osumljeni kaznivih dejanj. Več
-
Borut Mekina | Ilustracija: Tomaž Lavrič
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Družba
Najemnina za le 2,9 evra za kvadratni meter
Po vsakih volitvah se zamenja garnitura poslancev in s tem tudi najemniki v službenih stanovanjih državnega zbora. V tem mandatu je za službena stanovanja – parlament jih upravlja 49 – zaprosilo 23 poslancev. Stanovanja so v Ljubljani, kjer v zadnjem obdobju tržne najemnine letijo v nebo. A ne za poslanska stanovanja. Za ta tržne razmere in inflacija ne obstajajo, najemnine iz mandata v mandat ostajajo iste. Tokrat bo za največje stanovanje, veliko 68,54 kvadratnega metra, poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj plačeval zgolj 226 evrov mesečne najemnine, kar znaša 3,8 evra za kvadratni meter. Jožica Dergajc, tudi iz Svobode, pa bo za najmanjše stanovanje, veliko 27 kvadratnih metrov, plačevala 142 evrov na mesec. Več
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Politika
Veliko denarja, dovolj zdravnikov, dolge čakalne dobe
Vsi poznamo ta scenarij: če danes v Sloveniji nujno potrebujete pregled specialista, boste naleteli na dolge čakalne vrste v javni ustanovi. Medtem pa boste do želenega zdravnika v nekaj dneh brez težav prišli v zasebni ambulanti, kjer boste storitev morda morali tudi plačati, čeprav plačujete javno zdravstveno zavarovanje preko socialnih prispevkov in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi za takšno stanje naj bi bili demografija, torej starajoča se družba, pa tudi pomanjkanje denarja, namenjenega zdravstvu, in seveda pomanjkanje zdravnikov. Več
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Svet
Bolj kot vojna v Ukrajini nas očitno skrbi draginja
Nato pred vsakim velikim letnim srečanjem – letošnje ta teden poteka v Madridu – objavi izsledke tradicionalne ankete o razpoloženju javnosti v državah članicah zavezništva. Letošnja anketa je bila še posebej težko pričakovana, saj so jo v 32 državah članicah opravili aprila in maja, torej že v času Putinovega napada na Ukrajino. Njeni izsledki pa so – predvsem, če pogledamo Slovenijo – presenetljivi. Več
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Politika
Ivan Simič se je moral opravičiti
Oblast SDS je pogrom nad neodvisnimi institucijami začela izvajati z napadi na točno določene posameznike, pri čemer pogosto te institucije napadenih niso vzele v bran, ampak so se morali zaščititi sami. Najbolj razvpit primer so seveda žaljivke, ki jih je Janez Janša usmerjal proti novinarki Eugeniji Carl in bivši novinarki RTV Slovenija Mojci Šetinc Pašek. RTV Slovenija ju sprva ni ščitila, kot da gre za njuno zasebno zadevo, ne pa napad na nacionalko in vse novinarje. Podobno se je zgodilo v primeru diskreditacije sodnika Branka Masleše; tudi takrat so ostali sodniki molčali, kot da bi v nasprotnem primeru tvegali svojo neodvisnost in integriteto. Masleša se je moral braniti sam in razočaranja glede tega ni skrival. Iz preteklosti se lahko spomnimo še prve tožilke v primeru Patria Branke Zobec Hrastar, ki je zaradi političnih napadov, ob katerih je ravno tako ostala sama, zapustila tožilske vrste. Več
-
24. 6. 2022 | Mladina 25 | Družba
Eden najbolj cvetočih poslov v slovenskem zasebnem zdravstvu je v zadnjih letih postala radiološka diagnostika. Torej slikanje bolnikov s pomočjo ultrazvočnih, rentgenskih naprav ali naprav, ki delujejo na podlagi magnetne resonance (MR). Slednje so najdražje, in ker je z njimi mogoče zelo dobro razločiti spremembe v mehkem tkivu znotraj telesa, so tudi najbolj iskane. Postopek slikanja z MR-napravami je razdeljen na dve fazi. Na tehnično, kjer sprva radiološki inženir izvede slikanje z MR-napravo. Ta s pomočjo kombinacije močnega magnetnega polja in elektromagnetnih valov v več sekvencah oziroma »prerezih« izdela množico slik. Nato pa v drugi fazi zdravnik specialist radiolog dobljene slike interpretira. Zelo pogosto zdravniki radiologi delajo na daljavo, kar pomeni, da do slik dostopajo na spletu in napišejo izvide, ko imajo čas. Najboljši med njimi kdaj pa kdaj napišejo več deset izvidov na dan, domnevno jih najboljšim uspe napisati celo 50 v enem dnevu. Več
