Borut Mekina
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika Za naročnike
Rajko Kozmelj, direktor Sove: Če bomo delo dobro opravljali, bomo nevarni za del politike
Rajko Kozmelj je večji del svoje kariere preživel kot strokovnjak za pregon organiziranega kriminala, služboval je v številnih mednarodnih organizacijah, dokler ni bil lani imenovan za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Ta se je sedaj znašla v središču nove politične afere. Opozicija predsedniku vlade očita, da je v Sovi priskrbel službo svoji znanki, Kozmelj pa v pričujočem intervjuju za obveščevalca precej neposredno opisuje svoj pogled na ozadje. Ta pa je, če povzamemo, da je Sova trn v peti stranki SDS zaradi njenih povezav s skrajno desnimi in v tujini prepovedanimi političnimi skupinami. Ključno vprašanje naj bi tako bilo: Ali je Sovi treba dati dodatna pooblastila? Več
-
18. 10. 2019 | Mladina 42 | Politika Za naročnike
Trend, ki je tudi v Evropski uniji vse bolj moderen, je enakost spolov. Evropsko komisijo tokrat prvič v zgodovini vodi ženska, Ursula von der Leyen, ki si je za enega glavnih ciljev vladavine zastavila spolno uravnoteženost. Komisija, ki jo bomo kmalu dobili, naj bi bila najbolj ženska doslej. In to na podlagi dobrega argumenta: »Ženske predstavljamo polovico populacije. In hočemo imeti ustrezen delež,« je dejala na svoji predstavitvi v EU parlamentu julija letos. Več
-
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika Za naročnike
Domišljijo na desnici je ta mesec razplamtel primer N. H., v rumenih medijih predstavljene kot »Lepe N.«, domnevne ljubice Marjana Šarca, ki naj bi ji v slepi zaljubljenosti že večkrat uredil službo, zdaj celo v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA). A ta slovenska afera »Monica Lewinsky« prej razkriva izgubljeni kompas največje opozicijske stranke in ljubezenske težave njihovih politikov kot pa »grobo zlorabo oblasti«. Več
-
11. 10. 2019 | Politika
Glosa: Rekonstrukcija Šarčeve ljubezenske afere
Dan se je že prevešal v noč, na Kolodvorski je napetost pred snemanjem nove oddaje Hri-Bar naraščala, mafijski šef Don Corleone je bil na svojem položaju, v studio so vstopile nalašč za ta trenutek izbrane lepotice v večerni toaleti. Med njimi je počasi proti baru hodila tudi N.H. Njena svetla pričeska je valovala v enakomernem gibanju in jasno je, da nog ni skrivala. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
11. 10. 2019 | Mladina 41 | Politika Za naročnike
Janez Kocijančič, nekdanji direktor Adrie: Ne drži, da je tujec vedno boljši lastnik od domačega
Janez Kocijančič (1941) je v poosamosvojitvenem obdobju v javnosti znan predvsem kot športni funkcionar, kot dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in še prej, v sedemdesetih, v času največjih uspehov slovenskih smučarjev, kot predsednik Smučarske zveze Slovenije. Pred tem pa je svojo gospodarsko kariero posvetil Adrii Airways, ki jo je vodil 11 let, od leta 1982 do 1993. Vrhunec politične kariere je dosegel že leta 1973, ko je bil minister v vladi Staneta Kavčiča. V poosamosvojitvenem obdobju je vodil Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD), do leta 1997, ko ga je na položaju nadomestil Borut Pahor. Danes je svetovalec v pokoju, na vrhu ene od stolpnic TR3 v Ljubljani. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
4. 10. 2019 | Mladina 40 | Politika
Brane Golubović: Slovenija bo dosegla napredek pri razvoju šele, ko bosta vlado vodili dve stranki
Brane Golubović (1969) je predsednik poslanske skupine LMŠ ter koordinator koalicijskih strank in Levice v parlamentu. V preteklosti je bil član več liberalnih strank. Kariero je začel v LDS, katere član je bil več kot 20 let in kjer je, kot pravi, predstavljal njihovo »levo krilo«, ki se je med drugim zavzemalo tudi za demilitarizacijo Slovenije. Leta 2011 je prestopil k Pozitivni Sloveniji in bil prvič izvoljen za poslanca, nato pa je, po razpadu stranke, neuspešno kandidiral za Zavezništvo Alenke Bratušek. Ker ni bil izvoljen, pravi, se je iz politike umaknil in se zaposlil v domači občini Kamnik, kjer pa ni ostal dolgo uradnik, saj je kmalu spoznal župana Marjana Šarca. Kot član najožje skupine svetovalcev mu je nato pomagal pri predsedniških in državnozborskih volitvah in se tako vrnil na politično prizorišče. Več
-
27. 9. 2019 | Mladina 39 | Politika
Kaj so naredili v Estoniji, ko je bankrotiral nacionalni letalski prevoznik? Odgovor je: Še isti dan so ustanovili novega. V zadnjem desetletju je seveda propadlo ali bankrotiralo več nacionalnih letalskih prevoznikov. Leta 2012 je bankrotiral madžarski Malev, svojega nacionalnega prevoznika sta leta 2008 izgubili Avstrija in Švica – Austrian Airlines in Swiss sta danes v lasti nemške Lufthanse – a primer, ki bi lahko bil res poučen za slovenske politike ali celo državnike, je propad Estonian Air. Švica in Avstrija sta namreč veliki državi, kjer je letalski trg ogromen, Estonija z 1,3 milijona prebivalcev pa je za letalske gigante podobno nezanimiva kot Slovenija. In za povrh vsega se Estonija ubada s podobnimi razvojnimi težavami kot naša država. Več
-
20. 9. 2019 | Mladina 38 | Politika
Minuli teden se je v središču Berlina zgodila huda prometna nesreča. Objestni voznik je divjal po ulicah mesta, izgubil nadzor nad vozilom, podrl drog javne razsvetljave in ubil štiri pešce. Avto, s katerim je voznik po mestu izživljal svoje strasti, je bil prav posebne vrste. To je bil porsche macan, skoraj dvotonski prestižni športni terenec, SUV – sports utility vehicle, z 252 konjskimi močmi, katerega cena se začne pri 50 tisoč evrih. Poleg tega da je bila javnost v Nemčiji ogorčena nad tragedijo, je ta sprožila tudi javno debato o nemški dvojni morali. Ekološka ozaveščenost je v Nemčiji tradicionalno visoka, njihove zelene stranke doživljajo preporod. Čeprav je uporaba koles v vzponu, tako tudi javnega prevoza in uporaba električnih avtomobilov, ki postajajo vse bolj ekološko učinkoviti, pa so avtomobili v zadnjih letih v povprečju postali vse večji in močnejši. Povprečni izpusti CO2 v prometu tako kljub vsemu trudu ostajajo praktično nespremenjeni. Več
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Le redkokdo izmed prebivalcev Slovenije je do minulega tedna, ko je izbruhnila nova afera z vladnim kadrovanjem in v katero se je tokrat zapletla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, slišal za kratico »Sodo«. Vemo, da obstaja Elektro Maribor in Elektro Ljubljana, ali pa ELES, ampak kaj, zaboga, je Sodo? V člankih in televizijskih prispevkih, ki so jih mediji, kot se spodobi za aferaško dvigovanje temperature, z vedno novimi in novimi podrobnostmi objavljali kot po tekočem traku, je pojasnilo te kratice, če sploh, sledilo povsem na koncu. Češ, Sodo je »sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, domnevno odgovoren za državno distribucijsko omrežje, ki letno obrne nekaj sto milijonov evrov«. Kar pa žal ne pove veliko. Kajti odgovor na to vprašanje je nemara bistven za razumevanje celotne peripetije. Več
-
13. 9. 2019 | Mladina 37 | Politika
Dodatek za delovno aktivnost smo v Sloveniji uvedli leta 2011 zaradi gospodarske krize. Denarna socialna pomoč je bila tedaj nizka – znašala je 230 evrov –, z dodatkom za delovno aktivnost pa je država tedaj izboljšala položaj socialno ogroženih, večinoma enostarševskih družin in med njimi večinoma mater samohranilk. Do tega dodatka so bili upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči. Višina dodatka je tako odvisna od opravljenih ur: za aktivne od 60 do 128 ur na mesec je 102 evra, za več kot 128 ur pa 200 evrov. Več
