Borut Mekina

  • Borut Mekina

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika  Za naročnike

    Janša manipulira s 300 tisoč Slovenci

    Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, se preživlja z upravljanjem profilov na družbenih omrežjih. Ker se je minuli teden na to temo mudila na sestanku v kabinetu predsednika vlade, smo jo vprašali, kako sama razume vlogo družbenih medijev. Je na primer prav, da uradne institucije, kot je predsednik vlade, z javnostjo komunicirajo mimo klasičnih medijev in novinarjev? Madžarska vlada recimo rada poudarja, da tam posrednikov v vlogi novinarjev več ne potrebujejo, ker predsednik vlade Viktor Orbán z državljani komunicira neposredno.

  • Borut Mekina

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika  Za naročnike

    V Svobodi napenjajo lok

    Največja vladna stranka se v teh dneh kadrovsko in komunikacijsko nekako preoblikuje. Stranka bo dobila novega generalnega sekretarja, predsednik vlade Robert Golob bo dobil novega vodjo kabineta, morda bo zamenjan celo vodja poslanske skupine, službe bodo morali zamenjati še številni drugi doslej pomembni funkcionarji stranke. Cilj teh sprememb je, kot je dejal najverjetnejši bodoči govorec stranke Gibanja Svoboda in minister za Slovence po svetu, Matej Arčon, »bolj povezana stranka na vseh nivojih njenega delovanja ter boljša komunikacija«. A kaj to pomeni?

  • Borut Mekina

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika  Za naročnike

    Zakaj sem proti novi nuklearki?

    Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin so ta teden v parlamentarni postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o projektu Jek 2. Predvidoma bomo tako v drugi polovici novembra v Sloveniji imeli referendum o gradnji novega bloka, za katerega se zdi, da je že vnaprej dobljen. Elektroenergetski strokovnjaki so v veliki večini za, fiziki tudi, ravno tako ekonomisti in gospodarstveniki – slovenska podjetja in gospodarska zbornica drugi blok jedrske elektrarne podpirajo. Gradnjo naj bi podpirala tudi javnost.

  • Borut Mekina

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba  Za naročnike

    Razlika je očitna / Najpremožnejših 10 % lastnikov nepremičnin ima v lasti 37 % vrednosti nepremičnin

    V Ljubljani je mogoče na najemniškem trgu nepremičnin izbirati med zgolj 400 stanovanji, povprečna cena mesečnega najema pa znaša 18,74 evra za kvadratni meter. Za garsonjero ali enosobno stanovanje, pri nepremičninah te vrste je cena približno 21 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da je treba zanje na mesec odšteti okoli 700 evrov oziroma kar polovico povprečne plače, in to brez stroškov. Še bolj nedosegljiv je nakup nepremičnine. V Ljubljani se zdaj prodaja 847 stanovanj, katerih povprečna cena je kar 4595 evrov za kvadratni meter. Kdor želi prvič kupiti stanovanje, bo verjetno zmogel kupiti kvečjemu garsonjero ali enosobno stanovanje, pri teh pa je cena za kvadratni meter seveda še višja. Trenutno je na razpolago 65 takšnih stanovanj s povprečno ceno 5229 evrov za kvadratni meter, kar z drugimi besedami pomeni, da v Ljubljani 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v povprečju stane že 261 tisoč evrov.

  • Borut Mekina

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba  Za naročnike

    Podatki o vrednosti nepremičnin kot državna skrivnost

    Podatki o vrednosti nepremičnin, ki so trenutno javno objavljeni, recimo na spletu, so že precej zastareli. Temeljijo na starih modelih vrednotenja iz leta 2017 in izračunanih vrednostih iz leta 2020, pa čeprav na Gursu že leta razpolagajo z novimi cenitvami in novimi modeli. Zakaj jih ne objavijo? Razlog za to je precej banalen in očitno tudi političen. Marca 2020 so na Gursu spremenili vrednotenje nepremičnin. Spremenili so tipe registrov in uvedli drugačne, veliko objektivnejše modele vrednotenja, ki so se približali tržnim razmeram. Gursove vrednosti nepremičnin so recimo do leta 2020 temeljile na skupnem vrednotenju stavb in zemljišč, zato so bile predvsem hiše z velikimi gradbenimi parcelami ali pa nepremičnine na zemljiščih z veliko vrednostjo, kot so ta v Ljubljani, podcenjene. Novi modeli so ta manko odpravili. Na prvi pogled bi morali biti vsi zadovoljni z napredkom. A je tu nastala težava.

  • Borut Mekina

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba  Za naročnike

    Nepremičnine brez lastnika

    V Sloveniji občine podjetjem ali posameznikom pošiljajo račune za nepremičninski davek – torej nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – avtomatizirano na podlagi podatkov, ki jih dobijo iz javnih evidenc, kot je zemljiška knjiga. A z raziskavo lastništva nepremičnin v Sloveniji in občini Ljubljana so na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) nedavno odkrili množico nepremičnin, stanovanj in stavbnih zemljišč, pri katerih lastništvo ni jasno razvidno. V Sloveniji obstaja denimo kar devet odstotkov nepremičnin, ki so v lasti fizičnih oseb, pri čemer v zemljiški knjigi ni navedena številka EMŠO. To pomeni, da lastnika ni mogoče takoj določiti na podlagi matičnega registra. A v teh primerih obstajata vsaj ime in priimek. Še večja težava je, če ni niti imen. Pri kar treh odstotkih nepremičnin v Sloveniji je v zemljiški knjigi kot tip lastnine vpisana »družbena lastnina«, ki v današnji, kapitalistični družbenopolitični ureditvi kot pravna kategorija ne obstaja.

  • Borut Mekina

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Politika  Za naročnike

    SD se prečiščuje / Ji bodo sledili tudi v SDS?

    Vilo na Levstikovi ulici v Ljubljani, dolgoletni, podedovani simbol SD z znano fasado, na kateri so nezadovoljni občani lahko pustili grafite, bo stranka prodala. Odločitev o prodaji se časovno ujema z afero »sodna stavba na Litijski cesti« in s prihodom novega generalnega sekretarja stranke Matevža Frangeža, ki se je odločil za čiščenje strankinih bilanc. V SD, kjer so si po zadnjih volitvah nakopali skupaj 1,5 milijona evrov dolgov, so zadnje leto vilo uporabljali za obvodno financiranje stranke. Ustanovil se je Inštitut 1. maj, v katerega se je lani steklo 395 tisoč evrov donacij, del tega denarja pa je nato inštitut pošiljal stranki tako, da ji je plačeval najemnino.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Politika

    Valentina Prevolnik Rupel / »Ne stavkajo vsi zdravniki, veliko jih še vedno dela požrtvovalno, morda še bolj kot prej«

    V primerjavi s svojim predhodnikom Danijelom Bešičem Loredanom se je Valentina Prevolnik Rupel (1971) z ekipo odločila za drugačno pot: ne napoveduje velike revolucije, ampak postopno izboljševanje razmer. Prejšnji teden je vlada sprejela največji sveženj ukrepov, zapisanih v uredbi o zdravstvenih storitvah. Kam nas bodo ti pripeljali? Valentina Prevolnik Rupel pravi, da je velika zagovornica javnega zdravstva. In to ne iz ideoloških razlogov, ampak na podlagi dejstev.

  • Borut Mekina

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Družba

    Zakaj so zdravniki med stavko produktivnejši kot sicer?

    Eno najbolj neverjetnih novic so ta teden sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Zdravniki stavkajo že štiri tedne in njihov sindikat redno objavlja dramatične napovedi o zlomu zdravstvenega sistema. Kmalu naj bi zapirali pediatrične oddelke in porodnišnice, pravijo – kar so seveda sporočila, ki jih je treba brati v kontekstu pritiskov na vladno pogajalsko stran. Ob vseh teh napovedih iz posameznih javnih institucij, ki naj bi bile tik pred delovanjem v kriznih razmerah, so iz NIJZ sporočili, da je bil zdravstveni sistem med stavko produktivnejši kot lani v istem času.

  • Borut Mekina

    9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Politika

    Dominika Švarc Pipan / »Vsi so se postavili proti meni, le Tanja Fajon ne«

    Z Dominiko Švarc Pipan smo se sestali na ministrstvu za pravosodje dan po tem, ko je o svoji politični prihodnosti govorila s predsednikom vlade. Za širšo javnost je bil januar 2024 čas, v katerem je besedna zveza objektivna odgovornost dobila nov pomen. Kako naj ravna politik, ki naredi napako? Njeni kritiki, predvsem bivši kolegi iz SD in tudi politiki iz SDS, so želeli, da bi se nemudoma posula s pepelom in molče odšla. Predvsem pa, da sama ne bi preiskovala, kaj je pri projektu, za katerega je bila odgovorna, šlo narobe. Odločila se je, da bo odšla. A šele po tem, ko je v sefih pravosodnega ministrstva zavarovala nekaj dokazov. Ti zdaj tam še vedno čakajo na prihod kriminalistov. O tem gotovo nekaj ve, konec koncev je od leta 2010 do 2016 opravljala tožilsko delo na meddržavnih sodiščih.

  • Borut Mekina

    9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Politika

    Čiste roke

    Ena najbolj eksplozivnih političnih afer, ki je pretresla Italijo v njeni polpretekli zgodovini, se je imenovala Čiste roke, Mani pulite. V Mladini smo leta 2004 objavili intervju z italijanskim tožilcem Antoniem Di Pietrom, ki je pojasnil potek zgodbe. Začela se je nedolžno, z majhnim, a nenavadnim odkritjem. Di Pietro je ugotovil, da je eden od manj pomembnih politikov iz italijanske socialistične stranke, Mario Chieso, plačeval bivši ženi višjo preživnino, kot so znašali njegovi uradni dohodki. Bivša žena se je pritoževala nad po njenem prenizko preživnino, Di Pietro pa je sumil, da je nekaj narobe. Ob pregledu njegovega poslovanja je dobil odgovor, ki ga je iskal: politik je imel precej višje dohodke. In sicer zato, ker je od neke čistilnice dobival podkupnino. Nekaj zase, nekaj pa za svojo stranko.

  • Borut Mekina

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Politika

    Kadri SDS vsepovsod

    V ospredje afere spornega nakupa sodne stavbe na Litijski se je ta teden postavil generalni sekretar stranke SD Klemen Žibert. Na njegovo vlogo je začela kazati prav ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Potem ko jo je vodstvo stranke pozvalo k odstopu, saj da mora za sporni nakup sodne stavbe prevzeti objektivno odgovornost, je ministrica s prstom pokazala na svojega še nedavnega strankarskega kolega: »Predsedstvo sem v ponedeljek že opozorila na možnost oziroma na moje domneve in sume, da je v zadevo v ozadju vpleten tudi generalni sekretar SD-ja Klemen Žibert, za katerega očitno stranka meni, da je normalno, da se vmešava v projekte ministrstva. Mislim, da je to daleč od normalnega in da generalni sekretar nima kaj početi na ministrstvih, ne samo na našem, seveda tudi na drugih. Moram reči, da je generalni sekretar tudi v preteklosti, v tem mojem mandatu, poskušal vplivati na določene odločitve, na primer pri izbiri notarjev …«

  • Borut Mekina

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Družba

    Zdravniki / Borci za monopol

    Ime, ki bo zaznamovalo zadnjo, zdaj že 12. zdravniško stavko, je Bojan Kontestabile. Anesteziolog Kontestabile je seveda zaslovel z izjavo, da bo januarja zaslužil manj od čistilke. Njegova logika je javnost presenetila: januarja, je izračunal, bo zaslužil 5490 evrov neto za 203 delovne ure in 184 ur pripravljenosti doma, kar znese 14,1 evra na uro. Čistilke pa na drugi strani dobivajo na roko 20 evrov na uro, je poudaril. Toda novinarji so hitro izbrskali nekatere zanj neprijetne podrobnosti. Bil je na primer tudi najemnik neprofitnega stanovanja, medtem ko si je v Ljubljani, na Golovcu, gradil vilo. Čistilke pa si seveda ne gradijo vil. Dejansko je Kontestabile bil, medtem ko je bival v neprofitnem stanovanju, eden najbolje plačanih zdravnikov v državi: in v kovidnem letu 2021 je po podatkih, s katerimi razpolagamo, na mesec prejemal okoli 15 tisoč evrov bruto.

  • Borut Mekina

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Družba

    Koliko zdravnikov podpira Fides?

    Iz civilne iniciative Glas ljudstva so sporočili, da so prejeli pismo mlajšega zdravnika, zaposlenega v javni bolnišnici, ki ne želi biti javno imenovan in v katerem priča o pritiskih, naj se udeleži stavkovnih shodov in umakne soglasje za nadurno delo. »V zadnjih dneh vodstvo Fidesa kaže nezadovoljstvo, ker se mlajši zdravniki ne udeležujemo stavkovnih dogodkov. Le zakaj se v njih ne najdemo? Občutek izključenosti? Kaj pa, če se v nas oglaša vest, ki bo zmagala in oblikovala bodočnost? Žal vsakodnevno do nas prihajajo tudi pozivi, naj se pridružimo stavki, saj bo sicer na nas padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja. Sliši se kot grožnja ali izsiljevanje tistih med nami, ki ne podpiramo stavke, pa tudi kot neetična zahteva, da bolnikom odrečemo čim več pomoči,« naj bi ta zdravnik napisal v pismu.

  • Borut Mekina

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Družba

    Ko zdravniku 20 tisoč evrov ni dovolj

    Ta teden je eden od zdravnikov, zaposlenih v UKC Ljubljana, nekaj sto stavkajočim kolegom poslal elektronsko sporočilo. V pismu, kot se je izrazil, je nanizal nekaj misli o zdravniški stavki: »Stvar je čisto enostavna. Potrebno je vztrajati. Kakršno koli popuščanje ne pride v poštev, tudi ne glede dopustov,« je zapisal. Nato pa dodal: »Taktično bi morali v pogajanjih od nasprotne strani zahtevati vedno več stvari.«

  • Borut Mekina

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Politika

    Naveza starih obrazov

    Pred dvema letoma, v času najbolj grobih napadov vlade Janeza Janše na neodvisne institucije, je eno od bolj umazanih vlog na finančni upravi (Furs) opravil javnosti pretežno neznani uradnik z imenom Simon Starček. Finančna uprava je bila med tistimi državnimi ustanovami, ki si jih je vlada Janeza Janše nemudoma po prevzemu oblasti zelo natančno in sistematično podredila. Najvidnejši aktivist razgradnje finančne uprave je bil sicer davčni svetovalec Ivan Simič. V času njegovega vodenja je v dobro svojih strank začel vojno proti davčnim inšpektorjem. Najbolj izkušene med njimi je premeščal na nižja delovna mesta, odvzemal jim je pooblastila in jih tudi javno blatil. Na kadrovskem področju pa so na finančno upravo pod njegovim vodenjem na ključna mesta prišli neizkušeni, a lojalni člani stranke SDS. In ves ta čas je bil Simiču v oporo že omenjeni Simon Starček, sicer matematik po univerzitetni izobrazbi, z doktoratom iz geodezije. Prvih nekaj mesecev, takoj po nastopu vlade, ko se je že vedelo, da se tja vrača Ivan Simič, je Starček kot vršilec dolžnosti vodil finančno upravo, po Simičevem prihodu pa je postal njegov namestnik.

  • Borut Mekina

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Politika

    Koliko je dejansko vredna in velika stavba, ki so jo kupili za 7,7 milijona evrov?

    Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski, za katero je plačalo 7,7 milijona evrov, ni naročilo cenitve, ampak se je zaneslo na cenitev, ki jo je naročil prodajalec. Ta cenitev, pod katero se je podpisal cenilec Anton Rigler, je pokazala, da naj bi bila stavba vredna 7,98 milijona evrov. A kot se je kasneje izkazalo, je cenitev dejansko bila opravljena, v časovni stiski in na podlagi cenitve, ki jo je leta 2017 opravila cenilka Breda Zorko, ki pa je stavbi določila ceno 2,9 milijona evrov.

  • Borut Mekina

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Politika

    Koliko plačujemo za najemnine sodišč?

    Ministrstvo za pravosodje že leta v Ljubljani plačuje vsak mesec 376 tisoč evrov ali 4,5 milijona evrov na leto za najemnine za različna sodišča. Stavbe, v katerih domujejo sodišča v najetih prostorih, so večinoma neprimerne, predvsem primanjkuje razpravnih dvoran, številne nepremičnine so slabo vzdrževane in neizolirane. Takšno stanje naj bi bilo sicer zgolj začasno, saj naj bi država ob Dunajski za okoli 130 milijonov evrov zgradila sodno palačo, v katero bi preselila vsa sodišča. A z nakupom stavbe na Litijski se ta rešitev sedaj vse bolj umika v nedoločeno prihodnost.

  • Borut Mekina

    19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Družba

    Mračna skrivnost Postojnske jame

    Lansko leto je bilo, kar zadeva turizem, nedvomno rekordno. Po za zdaj še začasnih podatkih, zbranih do novembra, je bil obisk tujih in domačih gostov za dva odstotka večji kot v rekordnem predpandemičnem letu 2019. Še bolj pa se je povečal promet na naših najbolj obiskanih turističnih točkah. V Sloveniji sta dve, kamor navadno zaide veliko obiskovalcev. Prva je Ljubljanski grad, kamor je lani z vzpenjačo ali peš prišlo 1,2 milijona obiskovalcev, druga slovenska znamenitost, ki je ne sme izpustiti noben turist, pa je Postojnska jama, kjer je bilo obiskovalcev lani 1,4 milijona, toliko kot leta 2019. Še hitreje rastejo dobički. Leta 2022 so v podjetju Postojnska jama imeli 7,6 milijona evrov čistega dobička. Verjetno tudi zato, ker je danes vstopnina v Postojnsko jamo že trikrat višja od vstopnine v Pompeje. Predsednik uprave Marjan Batagelj za leto 2023 napoveduje 13,4 milijona evrov dobička.

  • Borut Mekina

    19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Politika

    Za občutek varnosti smo kupili še nekaj raket

    Plačali bomo 146,82 milijona evrov, so ta teden sporočili z obrambnega ministrstva, in za to dobili nemški sistem zračne obrambe srednjega dosega, imenovan IRIS-T SLM. En tak sistem sestavljajo tri izstrelitvene naprave na tovornjakih, ki nosijo po osem raket z dosegom 40 kilometrov, in ločeno poveljniško vozilo. Po neuradnih podatkih naj bi bili kupili dva takšna sistema. Z enim bi lahko recimo varovali Ljubljano, z drugim pa letališče Cerklje in krško jedrsko elektrarno.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Politika

    Matjaž Han / »Socialni demokrati niso nikdar omogočili SDS, da bi prišla do vlade«

    Matjaž Han je ljudski gospodarski minister, zelo rad je med podjetniki. A sam pravi, kot se za socialdemokrata spodobi, da je rad tudi med sindikalisti. Je med člani SD z najdaljšo kariero v stranki, ki jo je začel leta 2004, ko je bil izvoljen za poslanca, nato pa je bil dolga leta tudi vodja poslanske skupine. Kot gospodarski minister ima v zadnjih dveh letih sladko nalogo: deliti mora na stotine milijonov subvencij gospodarstvu zaradi najrazličnejših kriz. In morda je tudi zato na barometrih priljubljenosti politikov na vrhu.

  • Borut Mekina

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Družba

    Zakaj imajo zdravniki prav?

    Zdravniki so ta teden ponovno stavkali, po statistiki, ki jo vodi zdravnik Dušan Keber, že enajstič, odkar imamo samostojno državo, kar je svojevrsten rekord.

  • Borut Mekina

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Družba

    Trije meseci počitka

    Eden od najzahtevnejših projektov vlade tega leta bo dogovor s sindikati javnega sektorja, tudi z zdravniškim sindikatom, o novem plačnem sistemu, ključni element dogovora pa bodo nova pravila glede dopustov. Vlada bo predvsem pri zdravnikih in drugih zaposlenih v zdravstvu morda privolila v višje plače, a v zameno za krajšanje dopusta. Na to je namignil tudi finančni minister Klemen Boštjančič v intervjuju za Mladino prejšnji mesec. Dolgi in predolgi dopusti naj bi bili ena največjih anomalij v javnem sektorju, »posebej v zdravstvu so nekateri dopusti zares ekscesni. Tudi sam sem bil šokiran, ko sem dobil odločbo o dopustu. Pripada mi 44 dni dopusta, ta je bil potem zaradi omejitve, ki velja za funkcionarje, skrajšan na 40 dni. Mislim, da nobeden od mojih evropskih kolegov nima toliko dopusta. Ne bom pozabil, kako me je pogledal portugalski finančni minister, ko sem mu povedal, koliko dopusta imam. Bil je šokiran,« je dejal Boštjančič.

  • Borut Mekina

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Družba

    Nobena novica ni zastonj

    Kaj je naredil novoizvoljeni poljski premier Donald Tusk po porazu populistične stranke Zakon in pravičnost (PiS)? S katero uvodno potezo je začel razgrajevati prejšnjo oblast? Za začetek je odpustil vse vodilne pri javnih medijih, ki so v času vladavine stranke PiS veljali za pristranske v prid vlade. S položajev je odstavil direktorje in upravne odbore televizije, radia in tiskovne agencije PAP. Potem ko je predsednik Poljske Andrzej Duda, ki velja za zaveznika stranke PiS, vložil veto na zakon Tuskove vlade, ki bi državnim medijem zagotovila subvencije, pa se je novi minister za kulturo odločil kar za likvidacijo televizije, radia in tiskovne agencije.

  • Borut Mekina

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Politika

    Pijte vino, ne gina

    Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal zvišanje trošarin na tobačne izdelke in alkohol. S tem, je dejal, bodo prihodnje leto proračunski prihodki od prodaje tobaka višji za 25 do 30 milijonov evrov, prihodki od prodaje alkohola pa za približno 30 milijonov evrov. Država s tem ukrepom podpira tudi cilje, ki si jih je zastavila z zdravstveno politiko – ministrstvo za zdravje želi porabo alkohola in tobaka spraviti na minimum –, hkrati pa bo s tem dobila dodatna sredstva za januarsko uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. V pripravi je še nov davek na sladke pijače, a tukaj bo izplen verjetno precej manjši. Ko je leta 2014 trošarine na sladke pijače želela uvesti vlada Mira Cerarja, je računala na približno štiri do pet milijonov evrov dodatnih proračunskih prilivov.

  • Borut Mekina

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko je komercialne zavarovalnice pokopal pohlep

    Leta in leta smo ponavljali: politika se mora odločiti, ali bo podpirala javno zdravstvo ali pa zasebnega. Ena od točk te debate so zdravniške »dvoživke«, zdravniki, ki hkrati sedijo na dveh stolčkih, na javnem, kjer izrabijo čas za dopuste in izobraževanje, in zasebnem, kjer nadpovprečno služijo. Druga plat te debate je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tri komercialne zdravstvene zavarovalnice na čelu z Vzajemno so v zadnjih letih postale gonilo privatizacije zdravstva. Na leto so prek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri sebi zadržale okoli 60 milijonov evrov tako imenovanih administrativnih stroškov, ki so jih zelo verjetno prelivale v širitev svojih mrež zasebnih ambulant.

  • Borut Mekina

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ko smo se naučili, da v strugah ne bi smeli graditi hiš

    Mitja Zupan, upokojeni gradbeni tehnik, je otroštvo preživel v Nazarjah. Že v mladosti je študiral stare avstro-ogrske karte, ki so razkrivale, kako zaskrbljeni so bili nekoč v Avstro-Ogrski zaradi poplavne ogroženosti območja, kjer se Dreta izliva v Savinjo. Zato so našli tudi nekatere praktične rešitve. Naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili razlivni polji. A teh razlivnih polj, je ugotovil, danes v njegovem rojstnem kraju ni več. Že v času socializma so na enem najprej zgradili tovarno Elkroj, na drugem pa je nastala obrtna cona in območje tovarne BSH Hišni aparati. Tudi kako je BSH prišel tja, je poučno: prišel je leta 1993, ko je Bosch kupil nekdanje Gorenjevo podjetje za izdelavo malih gospodinjskih aparatov (MGA). Kupil pa ga je zato, ker je Gorenjevo podjetje MGA leta 1990 prizadela uničujoča ujma, samo pa ni imelo dovolj denarja za sanacijo.

  • Borut Mekina

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Politika

    Leto, ko smo dobili vpogled v delovanje balkanskih bojevnikov

    Bivši vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj je bil izredno učinkovit uradnik, ki je, tako je sam menil, nadvse vestno opravljal svoje delo. V enem od primerov, ki smo jih spoznali letos, je na podlagi ene same anonimne prijave bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Šlo je za bančne račune, povezane s skupino United in poslovnežem Draganom Šolakom, ki ima v Sloveniji v lasti družbi Telemach in N1. Žugelj je bil morda res izredno vesten, a že način, na katerega je podatke zbiral, zbuja sum o njegovih poštenih namenih.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Aleksander Mervar / »Nehajmo govoriti o nižji ceni elektrike, ker je ne bo. Pozabimo na obdobje pred letom 2022.«

    V hierarhiji državnih elektroenergetikov zaseda Aleksander Mervar najvišje mesto: ni le direktor Elesa, to je državnega podjetja, ki skrbi za visokonapetostno omrežje, od letos, ko je vlada Elesu pripojila še družbo SODO, je odgovoren tudi za distribucijsko omrežje, torej za vso infrastrukturo od daljnovodov do hišnih priključkov. Mervar je svojo kariero začel v Zasavju, zapiral je Rudnik Trbovlje - Hrastnik, vodil je ljubljanski TE-TOL, od leta 2013 je na čelu Elesa, od junija letos pa je tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije.

  • Borut Mekina

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    Razredni boj

    Konec novembra so na RTV Slovenija objavili intervju s Petrom Časom, generalnim direktorjem skupine Vaider. Ta gospodarska družba je registrirana v davčni oazi, v kantonu Zug v Švici, ki slovi po najnižjih davkih. Nekoč se je imenovala GlobalGlas, njen lastnik pa je tranzicijski mogotec Igor Lah. Osrednja družba skupine Vaider je podjetje Steklarna Hrastnik. Peter Čas ni le prvi človek Vaiderja, ampak tudi generalni direktor Steklarne Hrastnik. In kot je že navada pri slovenskih menedžerjih, se je Čas v tem intervjuju pritoževal nad visokimi slovenskimi davki. »Letos pričakujemo, da se bo minimalna plača v Sloveniji zvišala za 5 odstotkov, in če bomo želeli temu slediti tudi na drugih plačnih ravneh, bo naš celoten dvig mase plač 15 odstotkov. Tega pa si ne moremo privoščiti, saj se gospodarsko okolje ohlaja,« je dejal. Dodal je še, da morajo v Steklarni Hrastnik za zaposlenega z 2000 evri neto plače plačati 30 odstotkov več kot za zaposlenega z isto neto plačo v srbski steklarni v Paraćinu, pri čemer pa naj bi bila socialna varnost v Srbiji podobna kot v Sloveniji. In rešitev tega problem naj bi bila po njegovem uvedba socialne kapice, »o kateri brez uspeha govorimo že toliko let«.