Borut Mekina
-
Podjetje Majbert Pharm danes seveda že vsi poznamo, člani komisije ministrstva za zdravje, ki so to podjetje izbrali za dobavitelja hitrih testov za covid-19, pa so se od sramu zavili v molk. Vse skupaj je bilo iz njihove perspektive videti kot skrita kamera ali neki družbeni eksperiment. Ko je ministrstvo podjetje Majbert Pharm izbralo na razpisu za dobavitelja, so namreč lastniki podjetja naredili vse, česar ne bi smeli: v času karantene so organizirali žurko v Mehiki, se nastavljali pred najetim zasebnim letalom, eden izmed njih, Luka Lah, pa se je že takoj na Instagramu pohvalil, da so sklenili »bolan posel«. Več
-
Vlada uspešno razklala policiste
Notranji minister Aleš Hojs je pred napovedano policijsko stavko objavil poimenski seznam bruto plač 8694 zaposlenih na policiji, z vsemi dodatki, razen dodatka za prehrano, prevoznih stroškov in stroškov službenih poti. Več
-
Drugega oktobra lani je specializirano državno tožilstvo zaradi tako imenovanega primera Trenta proti predsedniku vlade Janezu Janši vložilo obtožnico. Pustimo zdaj ob strani standard, ki je nekoč veljal, da mora politik, proti kateremu je vložena obtožnica, zapustiti položaj. Osredotočimo se na dejstvo, da je sodna preiskava trajala pet let. In da se je zgodba o Janševi parceli v Trenti dejansko prvič pojavila pred desetimi leti. S tem se ne želimo zmrdovati nad delom pravosodnih organov, tožilcev. Ravno nasprotno. Primer Trenta kaže, s kakšnimi mukami se prvorazredne afere v Sloveniji pomikajo proti epilogu in koliko državotvornega truda morajo uradne institucije, kot so tožilstvo, sodstvo, protikorupcijska komisija ali računsko sodišče, vlagati v to, da pod njimi potegnejo črto. Več
-
Kdo bo novi minister za zdravje
Ministrstvo za zdravje vodi Janez Janša – resor je prevzel takoj po odstopu Tomaža Gantarja. Ker gre za enega najzahtevnejših ministrstev, Janša dolgo ne bo ministroval, kot vse kaže, bo novega kandidata predlagal po razpletu glasovanja o nezaupnici. Več
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Nekateri koncepti so za človekove možgane nepredstavljivi. Naj kot primer navedemo koncept neskončnosti. Matematiki pravijo, da neskončnost obstaja, a ko si jo želijo naši možgani predstavljati, ne gre. Ob poskusu se tok misli za kratek čas zaustavi – kot da bi zablokirali. Še huje je, če si predstavljamo koncept neskončnosti deljen s konceptom neskončnosti, ki da rezultat ena. Ali celoto, pravijo matematiki. Možgani poskušajo, a zablokirajo, javijo napako in kot da se znova zaženejo, resetirajo. Več
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Tragikomičnost govorov velikega vodje
Slovenija je seveda najboljša. Ni pa to bila vedno, če smo natančni. V zadnjem obdobju je najboljša postala na začetku marca letos. Pred tem je bila ena zadnjih držav, kot je rad ponavljal Janez Janša, v katerih je imela vso oblast komunistična kontinuiteta. Marca smo potem postali najboljša država na svetu. Že kmalu smo prvi na svetu razglasili zmago nad covidom. Več
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Kultura
Zadnja leta je Muzej novejše zgodovine doživel preobrazbo. V njem so pri postavljanju razstav začeli uporabljati nove tehnologije. Fokus razstav so premaknili s predmetov na zgodbe in zbujanje občutij. Muzej, ki se je nekoč imenoval Muzej revolucije, je začel tudi tesneje sodelovati s šolami: prenovil je pedagoški del programa za osnovne in srednje šole in se tesneje povezal s sorodnimi institucijami. Več
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Stari mački, izurjeni politiki, preračunljivci, realisti, raznorazni wannabe botri, politični »realisti« in strankarski veljaki letos kar niso mogli verjeti, da je kaj takšnega mogoče. Da lahko neki človek zastonj, brez plačila, ne da bi od tega imel kakršnokoli korist, zgolj zaradi nečesa takšnega, kot je pekoča vest ali morala in etika, storil kaj takšnega, kot je storil Ivan Gale. Več
-
30. 12. 2020 | Mladina 53 | Politika
Oktobra je madžarska medijska družba TV2 Media postala lastnica televizije Planet TV. Za televizijski kanal so Telekomu plačali pet milijonov evrov. Mreža TV2, na Madžarskem druga največja zasebna televizijska mreža, je povsem orbanovska. TV2 je nekoč bila v nemški lasti, v lasti televizijskega podjetja Pro7, dokler je ni leta 2015 kupil Orbánov podpornik, producent Andy Vajna, ki je bil kasneje tudi komisar madžarske vlade za filmsko industrijo. Ko je Vajna januarja 2019 umrl, je televizijsko mrežo s 14 TV-programi prevzel madžarski bogataš József Vida – še en novi, vzpenjajoči se podjetnik, ki mu posli uspevajo s pomočjo dobrih političnih povezav s stranko Fidesz. Več
-
23. 12. 2020 | Politika
Danes v parlamentu žurka – Kučana protestno ne bo
Vlada je v ponedeljek sprejela pravila, ki se jih moramo državljani držati med prihajajočimi prazniki. V času božiča, od 24. decembra od 12. ure pa do 25. decembra do 20. ure ter na silvestrovo od 31. decembra od 12. ure pa do 1. januarja do 20. ure, bo dovoljeno gibanje tudi med občinami, v zasebnih prostorih pa se bo lahko zbralo do največ šest odraslih iz največ dveh gospodinjstev. Več
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Malo streljanja v prazno, malo pa v koleno
V zadnjem, sedmem svežnju protikoronskih ukrepov (PKP7) je vlada predvidela zvrhan kup pomoči različnim kategorijam prebivalstva, posejane brez kakršnegakoli koncepta. Ukrepi so sicer všečni, do 300 evrov enkratne pomoči bodo dobili upokojenci z nizkimi pokojninami, do 200 evrov velike družine … Toda zakaj? V primerjavi z drugimi državami EU je v Sloveniji koronska kriza najbolj prizadela mlade, ki so bili ujeti v prekarnih delovnih razmerjih. Povečanje brezposelnosti med mladimi do 25 let je pri nas med največjimi v uniji. Poleg njih je kriza seveda najbolj udarila kulturnike, pri katerih se je združilo več negativnih posledic. To so povečini prekarci, odvisni od projektnega dela, hkrati pa je država med epidemijo kulturne dejavnosti prepovedala. A eden največjih stroškov sedmega svežnja protikoronskih ukrepov bo pomoč zaposlenim – ti bodo spet dobili 200 evrov. Več
-
23. 12. 2020 | Mladina 52 | Politika
Pred dobrim letom smo v Mladini objavili dokumente in dokaze, ki so jih slovenski kriminalisti leta 2016 zasegli v Banki Slovenije med preiskavo sanacije bank leta 2013. Med dokumenti denimo najdemo elektronska sporočila predstavnikov evropske komisije, v katerih so ti slovenski strani svetovali, naj država bančne uredbe in zakone piše bolj površno in nekako v smeri, da bo banke laže spravila v stečaj. Najdemo metodologijo vrednotenja nepremičnin v Sloveniji, ki so jo uradniki komisije vsiljevali naši državi. Po mnenju več slovenskih institucij je bila napačna in nezakonita. Kljub temu so jo v Bruslju zahtevali. Nazadnje najdemo še kopico elektronskih sporočil vpletenih iz Slovenije, zaposlenih v Banki Slovenije, NLB, na ministrstvu za finance, iz katerih izhaja, da so se vsi po vrsti zavedali, da so izračuni bančne luknje v nasprotju z veljavno metodologijo in zakonodajo in da bodo velike težave s »knjiženjem rezultatov«. Zato so iskali načine, kako legalizirati nezakonito početje – če povzamemo. Več
-
18. 12. 2020 | Mladina 51 | Politika
Še pet mesecev mora miniti – vmes bo zima in prišla bo pomlad –, da bo šestim nadzornikom naše največje naftne družbe, Petrola, potekel mandat. To se bo zgodilo sredi aprila daljnega leta 2021. Kdo ve, kaj nas do takrat še vse čaka. V normalnih okoliščinah, s čimer ne mislimo na epidemijo, ampak na upravljalca državnega premoženja in vlado, bi v Petrolu skupščino, tako kot vsako leto, sklicali aprila prihodnje leto. Ker pa očitno okoliščine niso normalne, bo dejansko država skupščino organizirala na vrat na nos sredi božično-novoletnih praznikov, 28. decembra. Na dan, ko bomo državljani osredotočeni na novo zaprtje javnega življenja, bo vlada z mislimi pri novem rokohitrskem političnem kadrovanju v gospodarstvu. Več
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Janšev skrivni sestanek: E-vinjete, železnice in Petrol v zameno za Pop TV
V devetdesetih letih, do finančne krize leta 2007, so bili največji zasebni mediji v večini srednje- in vzhodnoevropskih držav v lasti velikih zahodnoevropskih založnikov. Sodeč po različnih raziskavah je bilo 85 odstotkov zasebnih medijev v tuji lasti; tri četrtine naj bi bilo na primer nemških. To so bila velika podjetja, kot so angleški Maxwell, avstrijska Styria, švicarski Ringier, finska Sanoma, nemški WAZ ali ponekod, kjer je to bilo dovoljeno, kar nemški Telekom. Njihovi interesi so bili večinoma finančni: želeli so pač visoke dobičke. Več
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Družba
SDS nogometnim zvezam pošilja »čudna« vprašanja o predsedniku Uefe
Ena izmed večjih evropskih nogometnih zvez je prejšnji teden prejela precej nenavadno novinarsko vprašanje iz Slovenije. »V imenu tednika Demokracija,« je zapisal avtor, »vas prosimo za stališče glede naslednjega vprašanja. Ali se lahko predsednik UEFA vplete v politične boje znotraj svoje domovine? To vas sprašujemo zato, ker obstajajo določena medijska poročila, da si on (Aleksander Čeferin, op. a.) aktivno prizadeva za strmoglavljenje sedanje slovenske desnosredinske vlade.« Več
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Osumljeni vodja vladne službe za zakonodajo
Kdo je človek, ki je odgovoren za največjo pravno blamažo vlade? Kdo je tisti, ki bi moral skrbeti, da vlada s svojimi dejanji spoštuje ustavo? Vladno službo za zakonodajo, službo torej, ki bi morala skrbeti za zakonito delo vlade, vodi dr. Miha Pogačnik. Pogačnik je sicer pravnik, a strokovnjak na področju mednarodnega prava, ki je od vseh disciplin od nje najbolj oddaljeno. Ustave v mednarodni skupnosti recimo ni, nadomešča jo domneva o splošno uveljavljenih normah, ravno tako v mednarodni skupnosti ne obstaja »uradni list« – temu se kvečjemu približa depozitarij Organizacije združenih narodov (OZN). Več
-
11. 12. 2020 | Mladina 50 | Politika
Je zaradi epidemije in škode, ki jo ta povzroča gospodarstvu, treba zamrzniti minimalno plačo? Tako menijo v vladi. Kot je razvidno iz osnutka sedmega protikoronskega zakona (PKP7), ki je prišel v javnost, želi vlada vanj vključiti tudi določbo, po kateri nova formula za izračun minimalne plače ne bo uveljavljena 1. januarja, ampak šele 1. aprila. Zvišanje pa naj bi šlo do konca septembra v breme države. Več
-
4. 12. 2020 | Politika
DOKUMENTI: Kako vlada šikanira STA
V novi številki Mladine odgovorni urednik Grega Repovž (Svoboda po madžarsko) opisuje dogodke – mestoma doživeto, ker jim je bil tudi sam priča –, ki kažejo na transformacijo naše države v nekakšen orbanistan. Torej v obliko vladavine, v kateri ni več pravne predvidljivosti in kjer vas utegnejo policijski specialci po ulicah loviti tudi zato, ker ste ugriznili v trikotnik pice. Če je že konzumacija pice na javnem kraju danes »living on the edge« izredno tvegano dejanje, pa si seveda lahko bralec predstavlja, kako mora biti v koži kakšnega medijskega direktorja, ki ni po godu predsedniku vlade. Eden izmed njih je direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič. Več
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
Kakšna je avtoritarna osebnost? Tak človek je odrezav, nepripravljen na kompromise, misli, da ima vedno prav. Težji je odgovor na vprašanje, kdaj v avtoritarizem zdrsne država. Politologi bi odgovorili, da se to zgodi, ko je konec delitve oblasti, ko en sam človek postane izvršilna, zakonodajna, sodna oblast. A znaki, da smo na tej poti, so vidni že prej. Več
-
4. 12. 2020 | Mladina 49 | Politika
Ali vladni gospodarski ukrepi za omilitev posledic epidemije delujejo? »Delujejo, delujejo,« odgovarja Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine, ki te ukrepe pripravlja. V primerjavi s prejšnjo, finančno krizo, ki naj bi bila glede na upadanje gospodarske rasti primerljiva, razlaga, je zdaj brezposelnost zrasla bistveno manj: »Podjetja so manj zadolžena, banke so v boljši kondiciji, vlada je hitro reagirala,« našteva ponosno. »Tudi število stečajev se ne razlikuje bistveno, še pomembneje pa je, da se ni zlomil nobeden od velikih poslovnih sistemov, saj bi to imelo tudi uničujoče posledice za mala in srednje velika podjetja.« Več
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Politika
ODKLENJENO: Kaj je šlo narobe in zakaj ukrepi v Sloveniji ne delujejo?
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je ta teden na podlagi svojih epidemioloških anket končno naredil analizo o virih okužb – nekaj, kar bi v tej instituciji morali narediti že veliko prej. Vladajoči politiki so namreč doslej zaradi odsotnosti teh dejstev o vzrokih epidemije špekulirali po svoje. Domišljija je bila kar bujna, nekateri ukrepi pa zato nenavadni: za notranjega ministra Aleša Hojsa so bili glavni vzrok za širjenje okužb v Sloveniji protestniki proti njegovi vladi. Za predsednika vlade so bili glavni krivec – poleg opozicije in medijev – neodgovorni mladi, žurerji, pa cincanje glede mask v šolah. Za vladnega govorca Jelka Kacina je bilo vzrok vseh težav neodgovorno martinovanje. »V zadnjih vikendih se je vseeno martinovalo več, kot smo upali.« Še pred tem je Kacin krivil zasebna druženja in seveda izletnike v Piran in na Bled, zaradi česar je vlada zaprla meje občin. V zadnjem času pa epidemiologi in infektologi vse glasneje poudarjajo, da bi glavna težava lahko bila v podjetjih. Kar je tudi logično, saj so vsi preostali razlogi že konzumirani. Ali kot je ta teden logično sklepala glavna vladna svetovalka za covid-19 Bojana Beović, se virus več kot očitno širi v delovnih okoljih, »saj se v vrtcih, šolah, lokalih itd. ne more, ker so ti zaprti«. Več
-
27. 11. 2020 | Mladina 48 | Politika
Predsednik vlade Janez Janša je v intervjuju na RTV Slovenija za ideal, zgled urejene države ponovno postavil Madžarsko. Novinar Igor E. Bergant ga je proti koncu pogovora vprašal, ali se mu zdi »glede na vašo bližino, prijateljstvo s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbánom njegov politični model na kakršenkoli način vzor tudi pri urejanju stvari v Sloveniji«. Več
-
20. 11. 2020 | Mladina 47 | Politika
Načrt za okrevanje po slovensko
So države z zamislimi in države, ki vedo, kaj storiti. In so države, ki nimajo pametnih zamisli. »Države, ki nimajo predstave, kaj želijo storiti, se pri takšnih razvojnih načrtih navadno odločijo, da bodo zgradile še kakšno cesto ali avtocesto …« povzema reformne predloge nekaterih držav članic EU Marco Lopriore. Lopriore je v Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) v Maastrichtu strokovnjak za tako imenovano kohezijo, torej za porabo sredstev EU. Po državah zbira zamisli in primerja predloge. V zadnjem času pozorno spremlja razvojne projekte, ki jih članice EU predlagajo za izhod iz koronske krize. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
»Potrebno večino, dovolj poslancev, ki bi zamenjali koalicijo, imamo«
Jože P. Damijan je danes eden najbolj citiranih slovenskih ekonomistov, pa tudi kandidat štirih opozicijskih strank, Levice, SAB, SD in LMŠ, za mandatarja nove vlade. Štiri stranke, združene v Koaliciji ustavnega loka (KUL), imajo skupaj 39 poslanskih glasov. Za prevzem oblasti, to je za konstruktivno nezaupnico, jih torej potrebujejo še dodatnih sedem. V koaliciji zato računajo na glasove poslancev stranke DeSUS in še vsaj na tri glasove stranke SMC. Prvi poskus prevzema izvršne oblasti bi se lahko zgodil že sredi naslednjega meseca, verjetno po kongresu stranke DeSUS. Več
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Peter Jambrek, dolgoletni ideolog stranke SDS, je po zaslugi velikodušnosti ideoloških somišljenikov v resorju za visoko šolstvo v letih 2004–2008 prišel do akreditacij – in koncesij – za svoje zasebne fakultete, ki so nato v Novi Gorici ustanovile zasebno Novo univerzo. Fakultete, ki so danes vključene v Novo univerzo – Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije – so doslej od države dobile že preko 20 milijonov evrov koncesij. A dotok teh sredstev je zdaj pod vprašajem in že prihodnje leto bi se Nova univerza utegnila hudo postarati. Več
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Politika
Na pomoč prihajajo zasebni zdravniki
Zaradi pomanjkanja kadra v boju proti epidemiji so bolnišnice, vlada in zdravniška zbornica na pomoč pozvale tudi zasebne zdravnike, koncesionarje, upokojene medicinske tehnike, medicinske sestre, študente medicine ali študente zdravstvene nege. Po vsej državi se je v delo na različnih področjih vključilo več kot sto študentov, odziv zdravnikov pa je precej slabši. Čeprav je vlada sprejela odredbo in od koncesionarjev zahtevala, da se »za namen zagotavljanja zadostnih zmogljivosti za pravočasno obravnavo pacientov, obolelih za covid-19,« vključujejo v delo izvajalcev zdravstvene dejavnosti na območju, kjer delujejo, se jih je doslej javila le peščica. Več
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Politika
Športnemu psihologu Mateju Tušaku, ki je ta mesec nastopil na vladni novinarski konferenci in ljudi pozval k skupnemu boju proti virusu »ne glede na številne razlike med nami«, je po poročanju portala Necenzurirano hkrati s tem uspel tudi lep posel. Več
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Politika
Hojs nagradil svojo policistko
Petra Grah Lazar, nova v. d. direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), bo dobila precej višjo plačo, kot bi ji sicer pripadala le na podlagi naziva in delovnih izkušenj. Več
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Politika
Vojska kupila še več ventilatorjev
Afera z ventilatorji se je letos poleti končala s hišnimi preiskavami pri vpletenih in spoznanjem vseh, da ozko grlo pri zdravljenju pacientov s covid-19 ni število ventilatorjev, ampak razpoložljivost kadra, ki jih zna upravljati. Vse se je začelo z izjavo zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, da imamo v Sloveniji le »30« prostih ventilatorjev za predihavanje pacientov s hujšo obliko te bolezni in da bi jih v skladu z italijanskim scenarijem potrebovali 200. A se je na koncu izkazalo, da smo jih v Sloveniji imeli veliko več, tako da je danes, po vseh nakupih v državi in skladiščih bolnic, skupaj kar 680 ventilatorjev. Sredi tega tedna je bilo, sodeč po sledilniku covid-19, umetno predihavanih 90 pacientov. Več
-
6. 11. 2020 | Mladina 45 | Politika
Če zgolj telefoniraš, si plačan bolje
Na poziv bolnišnic po pomoči so se odzvali predvsem študenti, a jih je za zdaj še največ v klicnem centru vlade, kjer zainteresiranim dajejo informacije o novem virusu. Kot so nam pojasnili v uradu vlade za komuniciranje, so za delo svetovalcev v klicnem centru z informacijami o novem koronavirusu usposobili 68 študentov višjih letnikov Medicinske fakultete v Ljubljani. »Število svetovalcev v klicnem centru sproti prilagajamo potrebam po informacijah. Tako dela sočasno najmanj 10 in največ 18 svetovalcev,« pravijo. Več
