Borut Mekina

  • Borut Mekina

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Družba

    Veliki brat vas opazuje

    Privolitve, ki jih dajemo Facebooku ali Googlu, so videti malo pomembne in abstraktne. Zaprosila za dostop do naših podatkov, ki se prikazujejo na zaslonih in zaslončkih, so moteča, ponavljajo se, dokler ne pritisnemo »da«. Sicer se zavedamo, da smo s tem nekomu omogočili dostop do svojih osebnih podatkov, celo najintimnejših, kot je kraj, kjer smo, a se nam zdijo koristi zaradi te izmenjave večje od škode. Kaj pa si bodo pomagali z menoj, z enim od tisoč in tisoč uporabnikov, se verjetno sprašujemo. Toda velikani, ki v namenske programe vgrajujejo mamljive nove funkcije, računajo prav na to utvaro. Ali so minusi za nas nazadnje večji od plusov? Za Facebook, Google, Amazon, Airbnb, Uber … za danes največja podjetja na svetu, ni dvoma, da jim je internetna revolucija prinesla več dobrega kot slabega. Kaj pa vsem drugim? Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Politika

    Ksenija Klampfer, ministrica: Gospodarsko rast morajo občutiti tisti, ki k njej prispevajo. Torej predvsem delavci.

    V Sloveniji smo ponosni na raven socialnih pravic, saj so te, če jih primerjamo s tistimi v drugih postkomunističnih državah, ostale na zavidanja vredni ravni. A socialni sistem se je v zadnjem obdobju znašel v precejšnjih težavah. Četudi pogosto beremo o težkih razmerah v zdravstvu ali šolstvu, so dejansko prav zaposleni v socialnem varstvu najbolj na udaru: po zaposlenih na prebivalca smo tukaj na najnižjih mestih na mednarodni lestvici. Ker hkrati dejanske potrebe prebivalstva naraščajo, sociologi opozarjajo na možnost zloma sistema in privatizacijo številnih področij. Na čelo tega zahtevnega resorja je koalicija imenovala nekdanjo vodjo mariborske upravne enote, nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za javno upravo in predsednico lokalnega odbora SMC v Slovenskih Konjicah, 42-letno Ksenijo Klampfer. Klampferjeva se je pred novim letom že morala ukvarjati z zvišanjem minimalne plače in stavko zaposlenih v centrih za socialno delo (CSD). Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Politika

    Samo Fakin, minister za zdravje: Morda sem malo samovšečen, a ni nas veliko, ki poznamo globino problema

    Bivša zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc se je zdravstva lotila s temeljito, leto dni trajajočo analizo, ki so ji sledile velike reforme najpomembnejših zdravstvenih zakonov. Njen naslednik, Samo Fakin, se bo področja očitno lotil z drugega konca. Osredotočil se bo na vodenje zdravstvenih institucij – poskušal bo povečati odgovornost direktorjev. To je razumljivo: Kolarjeva je bila dobra poznavalka financ in sistemskih rešitev, Fakinu pa je bližja praksa. Je zdravnik iz Trbovelj, ki je nato vodil celjsko bolnišnico, še dlje časa, kar devet let, pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za zdaj so s Fakinom vsi deležniki zadovoljni, ne vemo pa še, zakaj: ker se reform še ni lotil ali ker morda ne bo dregnil v nevralgično točko zdravstvenih interesov, to je v zakon o zdravstvenem zavarovanju. Več

  • Borut Mekina

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Politika

    Funkcionarski privilegij

    Poslanci, uradniki in funkcionarji, pa tudi policisti in zaposleni v vojski od države najemajo stanovanja po nizkih cenah, za kar pa ne plačujejo dohodnine. Več

  • Borut Mekina

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    Stanovanje = sanje

    Eva M. živi v Ljubljani z dvema otrokoma, s šoloobveznim sinom in hčerko, ki je študentka. Po izobrazbi je sicer ekonomistka, a po propadu moževe obrti in ločitvi ni več našla primerne zaposlitve. Z delom, ki ga zdaj opravlja, zasluži zgolj minimalno plačo, okoli 610 evrov neto. Za najem manjšega stanovanja v Ljubljani plačuje 520 evrov in še dodatnih 180 evrov za stanovanjske stroške. Kako preživi? Več

  • Borut Mekina

    23. 11. 2018  |  Politika

    Premier Šarec ostro zoper botre sovraštva

    Odziv predsednika vlade Marjana Šarca, kot je zapisal v javnem pismu, je posledica pozivov, ki jih je prejel v kabinet zaradi javne polemike o spornosti oglaševanja državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražne vsebine. Eno od zadnjih akcij je na spletu objavil inštitut Danes je nov dan na tej povezavi, pred tem pa so mnogi uporabniki družabnih medijev, kot je recimo Domen Savič (@DržavljanD), javnost opozarjali na dvoličnost teh podjetij. Ta se namreč po eni strani zavezujejo k družbeni odgovornosti, po drugi pa podpirajo medije, kot sta Nova24TV in Demokracija, ki odkrito podpihujejo rasizem ter širijo ksenofobijo in homofobijo, širijo strah in nestrpnost. Več

  • Borut Mekina

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Kdo je pravi Evropejec?

    Marakeška deklaracija ali Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki jo bodo države članice v OZN v začetku decembra podpisale v Maroku, je dokument, ki je nastajal več let. V preambuli deklaracije je recimo omenjen Dialog o mednarodnih migracijah in razvoju iz let 2006 in 2013 ali pa Svetovni forum o migracijah in razvoju, ki se je začel leta 2007. Če bi hoteli bistvo tega dogovora strniti v en sam stavek, bi si verjetno lahko pomagali z besedami Louise Arbour, nekdanje tožilke mednarodnega kazenskega sodišča za območje Jugoslavije, ki je pred leti obtožila Slobodana Miloševića genocida in so jo države članice OZN imenovale za posebno poročevalko pri tem projektu. Prisilno omejevanje migracij se je izkazalo za brezplodno, je dejala pred letom in pol, ekonomski vpliv migracij na zmanjšanje neenakosti med državami in na reševanje demografskih problemov pa naj bi bil splošno pripoznan. »To je nova realnost, ki jo je treba sprejeti.« Več

  • Borut Mekina

    23. 11. 2018  |  Mladina 47  |  Politika

    Ali Janša bere Breivika?

    Tik preden je norveški skrajnež Anders Breivik 22. julija 2011 na otoku Utøya ubil 77 pripadnikov norveške socialdemokratske mladine, je objavil manifest, v katerem je pisal o duhovnih težavah Evrope, ki domnevno ni sposobna »politične obrambe proti islamizaciji«. Najpomembnejši vzrok, zaradi katerega se Evropa islamizaciji ne more upreti, naj bi bil »kulturni marksizem«. O kulturnem marksizmu je Breivik v svojem manifestu pisal na več kot stotih mestih. Kulturni marksizem, je recimo zapisal, ima »vizijo brezrazredne družbe, ne le enakih možnosti, ampak enakih razmer«, v kateri smo vsi enaki, brez identitete, je zapisal. To je bil razlog, zaradi katerega je na njegovi uniformi pisalo »Marxist killer«. In zato si je Breivik za tarčo izbral mlade socialdemokrate. Več

  • Borut Mekina

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Koline

    Drugi največji lastnik Nove Ljubljanske banke bo s 7,6-odstotnim deležem kmalu postal ameriški sklad Brandes Investment Partners. Ta sklad je leta 1974 ustanovil nekdanji borzni posrednik Charles Brandes, ki pa se je obrti učil pri znanem ameriškem ekonomistu Benjaminu Grahamu, učitelju vlaganja v »vrednosti«, od katerega je Brandes prevzel tudi temeljna znanja. Ena izmed bolj kontroverznih Grahamovih trditev je tista o trgu. Mnogi slovenski finančni analitiki radi ponavljajo, da cene na borzi, glede katerih se sporazumeta prodajalec in kupec, pomenijo najboljši odsev realnosti. A po Grahamu trg nikoli ne odseva prave vrednosti, temveč izkazuje zgolj kratkoročne, čustvene odzive vlagateljev. Tržne vrednosti so po njegovem iracionalne, naloga investitorja pa je, da iz neumnosti drugih kuje dobičke zase. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Politika

    Zoran Janković, župan Ljubljane

    Zoran Janković utegne postati župan z najdaljšim stažem v novejši zgodovini Ljubljane. Ta naziv zdaj nosi Ivan Hribar, ki je med letoma 1896 in 1910 dolgih 14 let vodil popotresno obnovo mesta in ga s tem neizbrisno zaznamoval. Če bo Janković, ki je na županskih volitvah v Ljubljani prvič zmagal leta 2006, po tokratnih lokalnih volitvah ostal župan, bo mesto ob izteku mandata vodil kar 16 let. Več