Borut Mekina
-
Borut Mekina | foto: Borut Krajnc
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika Za naročnike
Andrej Bertoncelj, minister za finance
Andrej Bertoncelj (1957), ki je bil do imenovanja za ministra širši javnosti neznan, saj je menedžersko kariero gradil v Leku – bil je predsednik družbe Lek USA –, sodi v ožjo ekipo premiera Marjana Šarca. Na položaj je bil imenovan na priporočilo Vojmirja Urlepa, svetovalca v premierovem kabinetu. Poleg tega, da je dve desetletji delal v menedžmentu, se je zadnja leta preizkušal tudi kot profesor na primorski univerzi – doktoriral je iz prevzemov –, a njegova močna stran naj bi bila praksa, pravi. Prakso, tako je videti, res obvlada. Bertoncelj je minister, ki ve, kaj mora reči sogovorniku, da ga ne razburi. Če govorimo o Mladini, je to trditev, da je treba kapitalu pristriči peruti. Za finančnega ministra je takšna empatija sicer pohvalna, vendar to seveda še ne pomeni, da gredo tudi njegovi reformni predlogi v tej smeri. Več
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Politika Za naročnike
Boj za najnižje plače je boj za preživetje. Za človekovo dostojanstvo in za kolikor toliko normalno zadovoljevanje osnovnih potreb. Boj za najvišje plače pa je navadno zgolj boj za status in ugled ter na drugi strani povzroča revščino. Družba, v kateri se ugled meri z višino plače, je tudi družba revnih. Zdaj je tako: številni iz najbolje plačanih poklicnih skupin, od županov, zdravnikov, tožilcev, sodnikov pa vse do poslancev, revizorjev in drugih funkcionarjev, ki z golim preživetjem nimajo težav, so zaradi povišanja minimalne plače in zaradi decembrskega dogovora med vlado Marjana Šarca in sindikati javnega sektorja užaloščeni in prizadeti. Njihovi predstavniki že od februarja pošiljajo dopise in pozive, obiskujejo kabinet predsednika vlade in pristojno ministrstvo za javno upravo v želji, da bi jim vladajoča koalicija popravila »plačna nesorazmerja«. Želijo si višje plače, zato da bi se povečale razlike med njimi in preostalimi, slabše plačanimi državnimi uradniki. Več
-
8. 7. 2019 | Družba
Dr. Maja Rus Makovec: Doživeli smo poplavo duševnih motenj
Duševno zdravje vsakega od nas in vseh skupaj je relativna stvar. Vsak ima o tem svoje mnenje, najpogosteje celo kontradiktorno: Včasih smo že vsi nori, drugič so nori vsi ostali. Kako pa je z duševnimi motnjami v resnici in s čim se sooča slovenska psihiatrija, kakšne trende ugotavljajo zdravniki in kdaj za nekoga lahko uradno rečemo, da je depresiven, je za novo izdajo MLADINA INTERVJU 2019 spregovorila dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja, sistemska in družinska terapevtka, ki se je v preteklosti ukvarjala predvsem z zdravljenjem odvisnosti od alkohola, danes pa je predstojnica centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki ter profesorica psihiatrije na ljubljanski medicinski fakulteti. Več
-
Borut Mekina | foto: Borut Krajnc
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
V Levici grozijo z odhodom iz manjšinske vlade. V NSi pa si že manejo roke.
Če bi šlo vse po načrtu, bi bili to leto priča revoluciji. Že čez nekaj dni bi moral parlament z novelo zakona ukiniti študentske servise in njihovo dejavnost prenesti na zavod za zaposlovanje. Prejšnji mesec bi parlament moral omejiti provizije pri nepremičninskem posredovanju. Julija bi moral parlament omejiti največji dovoljeni delež agencijsko posredovanih delavcev v nekem podjetju s 25 na 10 odstotkov. Temu bi moral slediti prenos nekaj sto zemljišč, primernih za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj iz slabe banke na republiški stanovanjski sklad. Jesen bi morala biti še bolj reformno obarvana. Več
-
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
Minuli teden so nestrinjanje s predlogom 38 poslancev, ki želijo z novelo tobačnega zakona za tri leta odložiti uvedbo enotne embalaže, izrazile tako rekoč vse strokovne in civilnodružbene organizacije, ki se ukvarjajo z zdravjem. Na Onkološkem inštitutu predlogu »ostro nasprotujejo«. Z dosedanjimi protikadilskimi ukrepi v Sloveniji se marsikdo ni strinjal, pravijo, a zadnji podatki naj bi kazali na izboljšanje, pogostost kajenja pri moških se je ves ta čas zmanjševala, čeprav naj bi se bila zadnja leta ustavila, hkrati pa se je zmanjšalo tudi naraščanje obolevnosti za pljučnim rakom. Možnost petletnega preživetja pri pljučnem raku naj bi se bila pri moških v desetih letih povečala z 10 na skoraj 15 odstotkov, pri ženskah pa s 13 na 20 odstotkov. Kljub temu je pri ženskah pljučni rak še vedno na tretjem mestu, po umrljivosti pa na drugem. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
14. 6. 2019 | Mladina 24 | Ekonomija
Aljoša Tomaž, direktor skupine KD: Včasih smo znali stopiti skupaj, ko je šlo za nacionalni interes
Do konca julija mora Slovenija prodati še Abanko, kot se je zavezala pri evropski komisiji. Toda te zaveze temeljijo na kršenju zakonodaje, sumijo kriminalisti NPU v ovadbi, o kateri smo v Mladini pisali prejšnji mesec in ki jo je sedaj razkrila tudi RTV Slovenija, v prejšnji teden objavljenem dokumentarcu Brezno. To je bilo izhodišče za pogovor z Aljošo Tomažem, ki je pred leti Abanko vodil in je bil ob sanaciji bank leta 2013 član strateškega sveta v vladi Alenke Bratušek. Tomaž je sicer danes glavni izvršni direktor finančne družbe KD Group. Več
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Črnčecu ni žal za tvite. Kaj to pove o Šarcu?
Ni dvoma, kdo ima leto po volitvah in osem mesecev po prisegi nove vlade posebno mesto v srcu predsednika vlade Marjana Šarca. To je njegov svetovalec Damir Črnčec, ki je ta teden doživel medijski debi z intervjujem na nacionalni televiziji. Tam se je prvič po prevzemu javne funkcije javno opredelil glede preteklih (spornih) zapisov na družabnih omrežjih. Od njih se ni distanciral, dejal je, da sodijo v kontekst svobode govora: »Svoboda govora je v Sloveniji široka in za nobenega od svojih čivkov ali zapisov na Facebooku nikoli nisem bil bodisi preganjan, kaj šele obsojen na kakršnemkoli sodišču v Sloveniji.« Več
-
7. 6. 2019 | Mladina 23 | Politika
Aprila letos je POP TV objavila, da je bil za hrvaško obveščevalno akcijo, v kateri sta bila leta 2015 v prisluhih ujeta tedanji slovenski arbiter Jernej Sekolec in slovenska predstavnica v arbitraži za mejo s Hrvaško Simona Drenik, odgovoren hrvaški agent Davor Franić. V Sloveniji se je vnela politična debata in bivši slovenski predsednik države Danilo Türk je javno poudaril, da bi bilo dobro, če bi v Sloveniji izhajali »iz osnovnih dejstev in ne bi dovolili, da ta zgodba o prisluškovanju postane neko veliko vprašanje, ker si to želi Hrvaška. To so značilni balkanski triki, na katere Slovenija ne sme nasedati.« Njegove besede so se zdaj, po dveh mesecih, izkazale za vizionarske. Slovenija je triku nasedla. In iz prisluškovanja začela delati veliko politično zgodbo, zaradi katere je na tnalu celo glava Karla Erjavca, če ne že kar stabilnost vlade Marjana Šarca. Več
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Družba
Zaradi zahtev po izjemnih dobičkih se zapirajo poštne poslovalnice
Na Blejski Dobravi pri Jesenicah, v kraju, kjer živi 1500 ljudi, od katerih je tretjina starejša od 70 let, so najprej ostali brez trgovine. Potem je šel bar, nato pa še edino preostalo srečevališče članov skupnosti – pošta. Dokler zavod Šent, ki pomaga zaposlovati posameznike s težavami z duševnim zdravjem, novembra lani v kraju ni odprl trgovinice s pekarno, se je bilo kakih 40 starejših krajanov vsak dan prisiljenih z avtobusom voziti v jeseniški hipermarket, pripoveduje predsednik krajevne skupnosti Anton Hribar. »Po eni strani vsi trdimo, da živimo v blaginji,« pravi, »a če je blaginja, bi morali nekaj dobiti. Ne da nam vsako leto kaj novega vzamejo. Ni čudno, da nihče ne želi na volitve,« je jezen. Več
-
31. 5. 2019 | Mladina 22 | Politika
Na ministrstvu za kulturo so minuli teden od vodstva Radiotelevizije Slovenija (RTVS) prejeli predlog za zvišanje RTV-prispevka. Generalni direktor RTVS Igor Kadunc predlaga zvišanje za 7,84 odstotka oziroma za en evro. Razlog naj bi bila inflacija, predvsem pa zvišanje plač zaposlenih v javnem sektorju. Letošnji finančni načrt predvideva, da bo RTVS prodala za 5,5 milijona evrov delnic Eutelsata, da bo poslovno leto končala s presežkom prihodkov nad odhodki. A tega izrednega vira je le še za približno tri leta. Več
