Borut Mekina
-
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Politika Za naročnike
Celih devet let je premier Viktor Orbán razgrajeval demokratične institucije na Madžarskem, sodišča, šole, neodvisne agencije, medije, spodbujal je nestrpnost in gradil svoj vpliv na krilih populizma. In ves ta čas je užival podporo najmočnejše evropske politične družine – konservativne Evropske ljudske stranke (EPP). Ta mu je skupaj z najmočnejšimi politiki na celini, od Angele Merkel naprej, vestno stala ob strani ter dajala njegovim izpadom pridih normalnosti in splošne sprejemljivosti. Ni dvoma, da je šlo za vezano trgovino. Več kot deset glasov, ki jih je Orbán v tem času zagotavljal EPP – enkrat več, kot jih ima Avstrija – je bilo pogosto ključnih, da je ta politična skupina lahko nadzorovala vse pomembnejše ustanove v uniji in ohranjala vpliv v Srednji Evropi. Orbán je EPP zagotavljal ugodno vladanje, EPP pa je v zameno na Madžarskem dopuščala razrast avtokracije. Več
-
15. 3. 2019 | Mladina 11 | Politika
Weber opozoril Orbána. In Janšo
Ker so politiki mojstri leporečenja, je mogoče več razbrati iz njihovih dejanj kot iz izbranih besed. Tako je recimo Manfred Weber, kandidat Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika evropske komisije, ta teden pred obiskom madžarskega predsednika Viktorja Orbána najprej šel pozdravit rektorja budimpeške univerze CEU Michaela Ignatieffa, ki ga madžarski premier meče iz države, šele nato je zavil k »prijatelju« Orbánu. Sporočilo je bilo jasno: to je bil ultimat. Podobnemu dogodku smo bili pred tem priča v Sloveniji. K nam je prvi vodja evropske desne sredine prišel na obisk na povabilo sestrske NSi. Weber je najprej pozdravil Mateja Tonina, šele nato je zavil na ločeno slovesnost k SDS, tam pa je v govoru člane stranke večkrat posvaril pred nacionalizmom in sebičnostjo. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
Marjan Šarec, premier: Cilj je, da plače dvignemo vsem. Vsi v Sloveniji si želimo višje plače.
Njegova vlada uživa tako visoko podporo, kot je prejšnje niso že leta, njegova stranka pa se je po javnomnenjski podpori v zadnjih mesecih zavihtela na prvo mesto. Videti je, kot da je premier Marjan Šarec (1977) odkril dolgo časa pozabljeni recept, kako vladati Sloveniji. Brez dvoma mu koristi gospodarska rast, zaradi katere ni treba sprejemati nepriljubljenih ukrepov, toda Šarec zna ob tem tudi zelo uspešno »razbremenjevati« svojo oblast. Ni še rekorder po sprejetih reformah, je pa že rekorder po hitrosti, s katero zamenjuje svoje ministre in sodelavce. Več
-
8. 3. 2019 | Mladina 10 | Politika
Vojni dobičkarji. Je bilo kupovanje rezilne žice skriti posel SMC in SDS?
Če bi pisec tega članka ali pa bralec želel kupiti armirno železo, bi za večje količine zavil h kakšnemu grosistu, kot je mreža gradbenih trgovin Obnova, manjše količine pa bi kupil v trgovinah, kot so Merkur, Obi in Bauhaus. Zelo verjetno armirnih palic s premerom 25 milimetrov ne bi kupoval pri mikro podjetju Minis iz Žalca. Več
-
Letos bodo na Hrvaškem predsedniške volitve, prihodnje leto pa še parlamentarne. Madžarski premier Viktor Orban očitno želi poseči tudi vanje, tako kot je posegel v volitve v Sloveniji. Hrvaški mediji so prejšnji teden objavili, da je Madžar Peter Schatz, ki ga v Sloveniji poznamo kot nekdanjega solastnika medijev SDS Nova24 in Demokracija in ki zdaj dela za madžarski državni medijski konglomerat, izrazil namero o nakupu hrvaške televizije Z1. Več
-
Zakaj slovenska vlada podpira ameriške gospodarske interese v Venezueli?
Venezuela je daleč. Druga celina, drug svet. Če bo tam izbruhnila vojna, nov Irak, če bo tam potrebna še ena humanitarna intervencija, to ne bo naš problem. Če si zaradi Venezuele, ki je ne poznamo, malce zatisnemo oči, pozabimo na naša načela in iz tega potegnemo še kak dobiček, ne bo škode. Venezuela res ne more postati notranjepolitično vprašanje, je ta mesec dejal zunanji minister Miro Cerar presenečeno. Toda Venezuela je bližje, kot se nam zdi. In v to novo krizo je Slovenija vpletena bolj, kot je videti na prvi pogled. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
Venezuelski veleposlanik za Mladino: Nočemo vojne. Se bomo pa branili.
Jesse Alonso Chacón Escamillo je veleposlanik Venezuele na Dunaju, ki je pristojen tudi za Slovenijo. Bil je eden ključnih sodelavcev Huga Cháveza, je tudi nekdanji visoki vojaški oficir, pravosodni minister, minister za notranje zadeve in minister za telekomunikacije in informacije v venezuelski vladi. V Ljubljani se je udeležil dogodka Slovenija v podporo Venezueli. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
Počivalšek: Če se ne bomo primerno odzvali, nam bodo še preostale delavce vzeli Avstrijci
Zdravko Počivalšek se je v zadnjih petih letih ministrovanja iz gospodarstvenika prelevil v izkušenega politika. Je minister, ki svoje misli pove tako, kot na svoji kmetiji s traktorjem obdeluje zemljo: neposredno in brez okolišenja, kar pa je brez dvoma po godu javnosti. Po zadnji anketi Ninamedie se je Počivalšek znašel na tretjem mestu najboljših ministrov vlade Mira Cerarja. A v Šarčevi vladi, vključno s premierom, ni več edini, ki govori tako, kot orje. Po izobrazbi je agronom, preden je s pomočjo stranke SMC vstopil v politiko, je 15 let delal v turizmu. Bil je na čelu Term Olimia v Podčetrtku, kjer si je leta 2010 prislužil naziv menedžer leta. Več
-
Venezuela je danes v javnosti predstavljena kot država, ki doživlja humanitarno katastrofo, in hkrati kot dokaz, da socializem ni mogoč, pri čemer pa marsikdo pozablja, v kakšni bedi je prebivalstvo živelo, preden je Hugo Chávez konec devetdesetih let prevzel oblast. Po podatkih mednarodnih organizacij je bilo takrat kar 21 odstotkov prebivalcev podhranjenih, brez dostopa do zdravstva in izobraževanja. S Chávezovo »bolivarsko revolucijo« so se razmere naglo občutno izboljšale. Nekdanji londonski župan Ken Livingstone je minuli teden v članku Spomnimo se Huga Cháveza omenil, da naj bi bila samo bolnišnica Barrio Adentro rešila življenje 292 tisoč ljudem, zgolj klinika Milagro pa naj bi bila z operacijo sive mrene povrnila vid 300 tisoč ljudem. Korenito izboljšanje zdravstvenih razmer je očitno v vseh statistikah. V prvih letih Chávezove vladavine se je denimo smrtnost novorojenčkov zmanjšala za tretjino. Več
-
Borut Mekina | foto: Uroš Abram
Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah. Več
