MLADINA Trgovina

Borut Mekina

  • Borut Mekina

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Anti strokovnjak

    Predsednik vlade Marjan Šarec se s preteklimi, rasističnimi, šovinističnimi, nestrpnimi ali žaljivimi izjavami Damirja Črnčeca ne strinja ter jih zavrača in obsoja. Kljub temu je zaposlil Črnčeca kot svojega svetovalca za nacionalno varnost, in sicer zaradi njegovih strokovnih veščin, ki naj bi prevladale. »O strokovnosti Damirja Črnčeca ne dvomimo in mu priznavamo dobro poznavanje področja ter verjamemo, da lahko s tem izdatno pripomore k izboljšanju stanja na varnostno-obveščevalnem področju naše države,« so ta teden sporočili iz poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Kakšen strokovnjak je torej Črnčec? Več

  • Borut Mekina

    14. 9. 2018  |  Politika

    Šarčeva sramota prvega dne

    Novi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca je postal Damir Črnčec. Črnčec je eden od predstavnikov in promotorjev nestrpne, rasistične propagande, novega vala širjenja sovraštva, zarot, zbujanja strahov. Politični nasprotniki so zanj idioti, Neslovenci ali družbene manjšine so zanj drhal, ki prinaša bolezni, kot so garje, sindikate primerja s terorističnimi organizacijami. Več

  • Borut Mekina

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Politika

    S figo v žepu?

    Težava je znana, in kot je na zaslišanju ta teden povedal kandidat za zdravstvenega ministra Samo Fakin, »strokovno nesporna«. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zaradi katerega danes v Sloveniji vsako leto v obliki administrativnih stroškov ponikne okoli 60 milijonov evrov zdravstvenih prispevkov, je treba odpraviti. To obljubljajo tudi vladajoče politične stranke in koalicijska pogodba: »Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje.« Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    7. 9. 2018  |  Mladina 36  |  Ekonomija

    Dr. Jože P. Damijan, ekonomist

    Dr. Jože P. Damijan, profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete, zase odkrito pravi, da je svojo kariero kot tako imenovani mladoekonomist pred 15 leti začel učbeniško, brez upoštevanja splošnega družbenega konteksta. Tedaj je bil tri mesece tudi minister za razvoj v prvi vladi Janeza Janše in zagovornik uvajanja enotne davčne stopnje, ki bi razbremenila bogatejše. V zadnjem obdobju, predvsem pa po krizi, je svoje poglede razširil. In res, Damijan je danes eden najproduktivnejših ekonomistov, z visoko dodano vrednostjo. Njegov blog, ki ga piše že več kot deset let, je eden najbolj branih. Loteva se raznovrstnih tem in na nekaterih področjih, kot je gradnja drugega tira, so njegove analize že nepogrešljive. Več

  • Borut Mekina

    31. 8. 2018  |  Mladina 35  |  Politika

    Skrbi 1022 najpremožnejših

    Kdor nima kapitala – delnic, depozitov ali nepremičnin – prodaja svoje delo. Del »dobička«, ki ga zaposleni za »prodajo dela« prejmejo, si vzame tudi država prek dohodnine. Lani so davkoplačevalci v povprečju državi plačali 34 odstotkov od svojih dohodkov. A poleg nas, ki prodajamo svoje delo, so tudi tisti, ki živijo od kapitala. Sodeč po podatkih, ki so nam jih poslali z ministrstva za finance, je v letu 2016 točno 1022 prebivalcev Slovenije večino svojih dohodkov prejelo – ne od dela, ampak od dobičkov svojih podjetij, delnic ali nepremičnin. Tudi ti so seveda morali del teh dohodkov odškrniti državi, ki za nas gradi ceste, plačuje filharmonični orkester ali kupuje oklepnike. A teh najbogatejših 1022 prebivalcev, ki so skupaj leta 2016 na ta način prejeli 191,1 milijona evrov, ni državi plačalo 34 odstotkov, kot so jih učitelji, medicinske sestre ali vojaki. Temveč zgolj 20,2 odstotka. Njim je država priznala ogromno olajšavo. Je to pravično? Večina ekonomistov, s katerimi smo govorili, pravi, da ne. Le da je teh 1022 posameznikov v razmerah globalnega trga tako močnih, da lahko oni narekujejo pravila igre. Čeprav državi odškrnejo zgolj petino svojih dohodkov, je to leta 2016 vendarle pomenilo 38,7 milijona evrov. Več

  • Borut Mekina

    23. 8. 2018  |  Politika

    Tonin je mislil resno

    Odhajajočega predsednika parlamenta, vodjo NSi Mateja Tonina, si bomo zapomnili po njegovi samovšečni oceni lastnega dela, sodeč po kateri je v dveh mesecih predsednikovanja z ekipo naredil več »kot prej v 4 letih mandata«. A pogled na spisek predlaganih reform in sprememb, ki jih je Tonin na zadnjem posvetu predsednikov poslanskih skupin poskušal uvrstiti na dnevne rede delovnih teles, kaže, da je bil pretežni del njegovega boja »sindikalne narave«. Več

  • Borut Mekina

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Politika

    Državni pokrovitelji medija Nova24TV

    Nova24TV, medij v lasti funkcionarjev in podpornikov stranke SDS, je propagandno glasilo stranke in tudi eden od osrednjih slovenskih kanalov za širjenje sovražnega govora, nestrpnosti in diskreditacij. Na to dejavnost v preteklosti niso opozarjale le številne slovenske organizacije, kot je Društvo novinarjev Slovenije, ampak tudi ugledni mednarodni časopisi, kot je New York Times. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    27. 7. 2018  |  Mladina 30  |  Družba

    Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

    Na pročelju Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU (ZRC) je od vhoda do strehe pazljivo napeta rezilna žica. Kot pojasnjuje dr. Oto Luthar, direktor inštituta, je rezilna žica na fasadi sedeža ZRC, v katerega je združenih 17 različnih inštitutov, njihov komentar aktualnega dogajanja, tako kot je bil njihov komentar tudi portret sirskega begunca Ahmada Šamija, ki so ga za nekaj časa izobesili. Luthar zase pravi, da ne more biti zgolj znanstvenik, ampak ostaja aktiven državljan. Njegovo strokovno področje je zgodovina zgodovinopisja, tudi nenehni poskusi, da bi našo polpreteklo zgodovino napisali na novo. Z njim smo se srečali dan za tem, ko sta poskušala na RTV Slovenija zgodovino na glavo obrniti zgodovinarja Jože Dežman in Jože Možina. Več

  • Borut Mekina

    20. 7. 2018  |  Mladina 29  |  Politika

    Trojanski konj

    Kako lahko Janez Janša ponovno postane predsednik vlade? Njegova SDS po zmagi leta 2004 ne pridobiva toliko novih volivcev, kot jih zaradi svoje agresivne politike odvrača, da bi sploh šli na volitve. A ker so podporniki SDS zvesti pri glasovanju, gre nizka volilna udeležba v prid strankam desnice. Zaradi tega, ker preostale politične stranke, torej razbita liberalna sredina, zavrača sodelovanje z Janezom Janšo, SDS ta trenutek težko zares računa na sklepanje zavezništev. A strankam liberalne sredine v Sloveniji vsaka štiri leta vendarle uspe pridobiti relativno največje število volivcev s slogani, kot so nova politika ali novi obrazi. Kaj je torej še ena od možnih poti, po kateri lahko Janez Janša tretjič postane premier? Ne, to niso naslednje redne volitve, na katerih se bo pojavil novi »šarec«. To so nove, predčasne volitve jeseni, na katere bi prišlo še manj ljudi in na katerih bi SDS postala še večja, relativna zmagovalka. In tudi to je pot, po kateri Janez Janša zdaj vodi ostale stranke. Več

  • Borut Mekina

    13. 7. 2018  |  Mladina 28  |  Politika

    Strah pred Levico

    Portugalska in Slovenija sta v zadnjih letih šli skozi podobno kalvarijo. Obe državi z obrobja EU je finančna kriza hudo prizadela. Obe sta morali privoliti v ostre varčevalne ukrepe. Obe sta se morali globoko prikloniti institucijam trojke. In v obeh državah je, kot znak upora proti brezperspektivnosti, veliko podporo doživela leva politika. Nova leva politika, ki so ji ob nastanku mnogi dodali pridevnik radikalna. V Sloveniji je po vstajah leta 2014 nastala Združena levica, ki je na volitvah istega leta nepričakovano prišla v parlament in na zadnjih dobila 31 tisoč novih glasov. Na Portugalskem je podoben uspeh doživela stranka Bloco de Esquerda – Levi blok. Več