Borut Mekina
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba
Da se avantura mariborske nadškofije v svet kapitalizma, tveganega kapitala in financ – z gradnjo finančnih holdingov, nato ustanovitvijo Krekove banke, njeno prodajo ter vlaganjem kapitala v telekomunikacijska podjetja in kemično industrijo – ne bo dobro končala, je postalo očitno že pred finančno krizo in papežem Frančiškom.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
Pojem genocid označuje naklepno uničenje zaščitene skupine ljudi – bodisi nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine – v celoti ali delno. Termin je skoval pravnik Raphael Lemkin med drugo svetovno vojno, ki je zgodovinske dokaze za obstoj tega »zločina vseh zločinov« našel v primeru množičnih pobojev Armencev v osmanskem imperiju in v holokavstu. Med nürnberškimi procesi so sodniki nato prvič uporabili pojem genocid že kot obče veljavno mednarodno normo, kar pomeni, da so že tedaj države priznale obstoj tega posebnega zločina za nazaj in za naprej, ne glede na to, ali je kakšna država ta pojem priznala ali ne.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
So ZDA sankcionirale Slovenijo?
V sredo, 4. junija, je Slovenija v Varnostnem svetu ZN kot koordinatorica desetih nestalnih članic predložila resolucijo, s katero je zahtevala takojšnje humanitarno premirje v Gazi, izpustitev talcev in neoviran dostop do humanitarne pomoči za prebivalce Gaze. ZDA so na resolucijo vložile veto, pri čemer njihova predstavnica ni kritizirala le vsebine. Besedilo resolucije naj bi bilo nesprejemljivo tudi zaradi »načina, na katerega je bilo predložena«, je poudarila Dorothy Shea.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba Za naročnike
Se stanovanjski stroj zaganja?
Gradnja javnih neprofitnih najemnih stanovanj je ena najpomembnejših obljub koalicije pod vodstvom Roberta Goloba in cilji so bili v skladu s tem na začetku mandata visoki: dobili bomo 30 tisoč javnih najemnih stanovanj v desetih letih ali 20 tisoč novih najemnih stanovanj do leta 2030, smo slišali pred volitvami. Ali kot je februarja leta 2023 dejal minister za delo Luka Mesec: v koaliciji želimo »do leta 2026 ustvariti stroj, ki bo sposoben zgraditi po dva tisoč stanovanj letno«, predsednik vlade Golob pa ga je na tisti znani tiskovni konferenci popravil na »tri tisoč«. Tri tisoč javnih neprofitnih stanovanj letno? Saj to je vsako leto toliko, kolikor smo jih v preteklosti zgradili v desetih letih! Mnogi so že pred leti vedeli, da so te obljube nerealne, a je bil pozitiven vsaj namen zagristi v ta dolgo zapostavljeni problem. A kje smo danes realno, po treh letih snovanja novega stanovanjskega programa, koliko javnih najemnih stanovanj ta novi »stroj« zmore dejansko zgraditi, v kolikšnem odstotku so se visokoleteče obljube uresničile?
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Družba Za naročnike
Da so laži in manipulacije zavladale v javnosti, vemo že vsaj od leta 2016, ko so populistične internetne kampanje pripomogle k brexitu v Veliki Britaniji in prvi izvolitvi Donalda Trumpa v ZDA. Od tedaj se kljub ozaveščanju, razkrinkavanju, številnim kampanjam proti širjenju dezinformacij, opozorilom pred lažnimi informacijami ali teorijami zarot ter novim in novim poskusom regulacije družbenih omrežij ni kaj dosti spremenilo. Ta nova realnost je doslej najbolj koristila prav politični desnici. Morda je bil res Obama politik, ki je znal izkoristiti internet, na zadnjih volitvah v Nemčiji pa je presenetljivo njihovi Levici – Die Linke – uspelo s kampanjo na TikToku vstati od mrtvih. A statistike so jasne: v Nemčiji so na omrežju TikTok štirje od petih najbolj priljubljenih politikov člani skrajno desne Afd, v Italiji podobno, v Španiji velja njihova skrajno desna stranka VOX za kralja španskega političnega instagrama. In tako naprej. Ker je javnost vse bolj na teh socialnih mrežah, se zdi, da v številnih državah razmeroma normalna politika zmaguje le še s hudimi mobilizacijskimi napori.
-
6. 6. 2025 | Mladina 23 | Politika Za naročnike
»Samoupravljanje« / Levica predstavila zakon o delavskih zadrugah
Ta teden se je končala javna obravnava zakona o lastniški zadrugi delavcev. Zakon, ki so ga v Levici v sodelovanju z Inštitutom za ekonomsko demokracijo pisali več kot tri leta, bo v slovenski pravni red uvedel novo obliko pravne osebe – delavske zadruge –, ob pomoči katere bodo zaposleni lahko prevzemali podjetja. Kar nekaj slovenskih podjetij je po osamosvojitvi poskusilo s to potjo – Domel je najbolj znan primer podjetja, ki je v lasti zaposlenih, ali pa računalniško podjetje Dewesoft. Na začetku so bile izkušnje pozitivne, motivacija zaposlenih visoka, stabilnost poslovanja tudi. A se na dolgi rok ta pot ni izkazala, saj se individualno solastništvo z upokojevanjem ni obnavljalo.
-
30. 5. 2025 | Mladina 22 | Politika
Naj Robert Golob res odstopi, ker je dopustoval pri političnem zavezniku?
Boj proti korupciji je resna dejavnost, slovenska protikorupcijska komisija (KPK) pa je na tem področju največ naredila na sistemski ravni, recimo z vzpostavitvijo in vzdrževanjem iskalnika Erar pa z vodenjem registra lobističnih stikov.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Politika
Kamuflaža / Slovenija ne bo več črna ovca v Natu
Na prihodnjem vrhu Nata, ki bo konec junija v Haagu, Slovenija ne bo več ena od sedmih črnih ovc zavezništva, ki še vedno ne dosegajo dveh odstotkov za obrambo. Že letos, je ta mesec napovedal predsednik vlade Robert Golob, ob strinjanju koalicijskih partneric, bo Slovenija izdatke za obrambo dvignila na dva odstotka BDP in jih postopoma zviševala do treh odstotkov leta 2030. Predlog je na prvi pogled šokanten.
-
23. 5. 2025 | Mladina 21 | Družba
»Kaj odgovoriti človeku, ki zanika enakost in svobodo?«
Christoph Menke je eden najvplivnejših sodobnih nemških filozofov in osrednja osebnost iz tako imenovane tretje generacije frankfurtske šole, ki je zaslovela s svojo kritično teorijo. To je miselna tradicija, ki je bila v najrazličnejših izvedenkah – v Sloveniji tudi z lacanovsko vejo in Slavojem Žižkom – pogosto podstat številnih levih politik in gibanj. Menke je sicer profesor praktične filozofije na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, konkretno se je doslej ukvarjal z različnimi področji, od umetnosti do pravic, zaslovel pa je v zadnjem času s teorijo osvoboditve. V Slovenijo je prišel na povabilo Goethejevega inštituta in oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
9. 5. 2025 | Mladina 19 | Družba
»V Sloveniji je zaposlene zelo lahko ustrahovati«
Konec meseca bodo delegati največje sindikalne centrale pri nas, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), na kongresu izvolili novega predsednika. Lidija Jerkič, ki je bila leta 2017 prvič in leta 2022 drugič izvoljena za predsednico s petletnim mandatom, se predčasno umika, da bo imel novi vodja dovolj časa za aklimatizacijo pred začetkom delovanja naslednje vlade.
-
Sibil Svilan (1958) je ob osamosvojitvi sodeloval pri gradnji finančnega sistema in njegovih prvih institucij, kot državni sekretar v vladi Janeza Drnovška je sopredsedoval skupini, ki je državo pripravljala na prevzem evra, nato je postal dolgoletni predsednik uprave SID banke, ki jo je vodil 15 let. Ta danes edina res državna banka je pod njim postala tako imenovana razvojna banka, katere vodilo naj ne bi bili dobički in pohlep, ampak dobrobit skupnosti, trajnostni razvoj ter napredek. S temi načeli SID banka ni le preživela finančne krize, ampak je tudi blažila njene posledice. Po krizi je država resda sanirala bančni sistem, a nove tuje banke so danes veliko manj zainteresirane za gospodarski razvoj. Kako torej naprej?
-
30. 4. 2025 | Mladina 18 | Svet
Načrt osamosvojitve EU / Kdaj bomo dobili digitalni evro?
Ko v trgovinah plačujemo z debetnimi ali kreditnimi karticami, plačujemo tudi provizije ameriškim korporacijam. Na področju kartičnih plačil imata v Evropi monopol dve mreži, to sta Mastercard in Visa, ki sta nastali v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kot storitvi združenja ameriških bank, danes pa sta v lasti ameriških korporacij. Evropska centralna banka ECB ocenjuje, da okoli dve tretjini tako imenovanih kartičnih denarnih transakcij v EU teče prek omenjenih podjetij, ki za svoje storitve seveda zaračunavata provizije. Teh kot kupci sicer ne plačujemo neposredno, jih pa v našem imenu obračunajo trgovci in banke. In provizije niso majhne.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Politika
Dogodki v ZDA niso vplivali le na svetovne borze, ampak tudi na stroške, ki jih imajo države z zadolževanjem. Perspektiva ni dobra in vprašanje je, kako odporna je tokrat Slovenija proti morebitni novi finančni krizi. To danes najbolje ve Saša Jazbec, ki je na finančnem ministrstvu kot državna sekretarka pristojna za proračun in fiskalno politiko. Z drugimi besedami, odgovorna je za pravilno uravnoteženost med državnimi prihodki in odhodki ali za odpornost javnih financ proti šokom. S temi vprašanji se sicer Saša Jazbec ukvarja vso svojo kariero, na ministrstvu za finance pa je s krajšimi prekinitvami od leta 2011. Kar pomeni, da je tam preživela tudi prvo finančno krizo in pod ministrovanjem Dušana Mramorja tudi čas zaključne sanacije. Je pa tudi kandidatka koalicije za mesto guvernerke Banke Slovenije, a njena kandidatura do tega intervjuja še ni prišla skozi sito predsednice republike.
-
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Družba
Število družinskih zdravnikov je zadnji dve desetletji v Sloveniji sicer naraščalo – leta 2005 smo jih imeli skupaj 774, konec lanskega leta pa že 1490 –, a vsakoletni prirast je bil kljub temu premajhen, da bi zadovoljil povpraševanje. Kriza zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov se je v vsem obsegu pokazala predvsem po letu 2019, ko je Fides dosegel, da lahko družinski zdravniki odklanjajo nove paciente zaradi preobremenjenosti ali kakovosti dela. Za povrhu se je tedaj zmanjšalo tudi zanimanje za študij družinske medicine.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Svet
Kako je Donald Trump zakockal Američane
Britanec David Ricardo je ekonomist, ki je dokazal, da se globalizacija vsem splača. Zaslovel je s konceptom primerjalnih prednosti: če se posamezne države specializirajo v izdelavi različnih stvari, glede na svoje naravne vire in iznajdljivost svojega prebivalstva, je trdil leta 1817, bodo na koncu pridobili vsi. Ena država je lahko dobra v izdelavi sukna, druga v gojenju bombaža, Slovenija lahko postane svetovna velesila pri izdelavi avtomobilskih luči ali elektromotorjev, Nemčija pa pri organizaciji proizvodnje avtomobilov in zgodbi se dopolnita.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Svet
Kdo so bili veliki zaslužkarji?
ZDA so morda pred recesijo, svet pa pred novo veliko finančno krizo, a največji kapitalisti so jo doslej dobro odnesli. Velika nihanja na ameriških borzah so številnim prinesla tudi izredno velike dobičke. Kot je ta teden poročal Financial Times, so največje ameriške banke, kot so JP Morgan Chase, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Bank of America in Citigroup, v prvem četrtletju letošnjega leta s prekupčevanjem na borzi skupaj zaslužile kar 37 milijard evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Politika
Bivši minister Janez Cigler Kralj in starostniki v lastnih iztrebkih
Leta 2022 je francoski novinar Victor Castanet izdal knjigo Les fossoyeurs ali po slovensko Grobarji, v njej pa je opisal nevzdržne razmere v francoskih domovih za ostarele, ki jih je upravljal francoski zasebni koncern Orpea – ta je eden največjih upravljavcev domov za starejše v Evropi, v več državah ima dobrih 1000 ustanov. Knjiga je v Franciji in v drugih državah povzročila veliko ogorčenje, saj je zelo nazorno razkrila, kar je dotlej sumil marsikdo – da je lahko skrb za starejše, ki imajo na trgu kot potrošniki omejeno moč odločanja, izvor velikih dobičkov.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Politika
»Vse več je prepovedanih besed, na katere ZDA v dokumentih ne pristajajo več«
Veleposlanik Samuel Žbogar ima za seboj tri desetletja diplomatskih izkušenj, tudi z velesilami. Po osamosvojitvi je kot začasni odpravnik poslov delal na Kitajskem, med letoma 2004 in 2008 je že bil slovenski veleposlanik v ZDA, nato je bil minister za zunanje zadeve v vladi Boruta Pahorja in kasneje posebni predstavnik EU na Kosovu. Vlada Roberta Goloba je Žbogarja sprva leta 2023 imenovala za vodjo posebne misije za članstvo Slovenije v varnostnem svetu, nato pa je postal vodja celotnega stalnega predstavništva Slovenije v OZN, kar pomeni, da je Žbogar tisti diplomat, ki dandanes na terenu z najbližje točke opazuje razpadanje starega sistema mednarodnih odnosov.
-
11. 4. 2025 | Mladina 15 | Svet
Je že res, da svet postaja vse bolj kaotičen, nevaren, da se avtokrati širijo kot virusi, da je ogrožena demokracija, res pa je tudi, da se ljudje ne dajo.
-
4. 4. 2025 | Mladina 14 | Družba
V Sloveniji smelejših ukrepov v boju proti onesnaževanju zraka še nismo sprejeli
Stuttgart je dolga leta veljal za eno izmed mest v Nemčiji, kjer je zrak najbolj onesnažen s trdnimi delci. »Več smoga kot v Pekingu« so nemški novinarji naslavljali reportaže iz tega mesta, kjer so se slikali z nameščenimi zaščitnimi maskami ali opremo, namenjeno za zaščito pred radiološko, kemično in biološko nevarnostjo. Mesto namreč leži v slabo prevetreni kotlini reke Neckar, zaradi česar so bile tam v preteklosti pogosto presežene mejne vrednosti prašnih delcev PM10 in PM2,5. Tedaj so v mestu vedno razglasili »alarm zaradi prašnih delcev« (Feinstaubalarm). Tudi slovenska prestolnica ima s svojo kotlinsko lego podobne težave, a Stuttgart leži v še ožji kotlini, ima še več prebivalcev, veliko več tranzita in industrije. To je mesto, kjer imajo sedeže velike nemške multinacionalke, kot so Daimler, Porsche in Bosch.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba
Novo vrednotenje nepremičnin, ki bo podlaga za morebitni premoženjski davek
Alojz Burja je upokojeni kmet z Bleda. Kot je povedal, imata z ženo še vedno nekaj svinj, kokoši in predvsem nekaj glav goveda, da popase travo, ki raste med domačijo in Blejskim jezerom. »Da ni sramote, da je trata lepa,« je povedal v očitni skrbi za blejsko veduto, tako priljubljeno med turisti. A Burja je te dni bolj čemeren. Izvedel je, da Gurs vrednost njegove domačije s približno 200 kvadratnimi metri uporabne površine, zgrajene leta 1500 in 1990, ocenjuje na 3,1 milijona evrov. To bi lahko bila dobra novica, a če bo uveden premoženjski davek, pravi, ne ve, kako ga bo plačeval. »Na papirju sem največji bogataš tod okoli. Okoli mene so sicer postavljeni pravi gradovi, a očitno vredni pol toliko kot moja kmečka bajta.« Pred tremi leti, ko je bila vrednost trikrat nižja, je že šel na občino, a naj bi ga bili tam osorno odslovili, češ: »Če boste bajto prodali, jo želite prodati za manj?« Toda prodati je noče, ne ve pa, ali bo nove davke s pokojnino sploh lahko plačeval. »In kaj zdaj? Kam naj se zdaj pritožim? Na tramvajkomando?« se je pošalil, vdan v usodo.
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Politika
Tik pred zdajci, tik pred sprejetjem najpomembnejšega dela zdravstvene reforme, to je zakona o zdravstveni dejavnosti, je v koaliciji ta teden potekala drama: na eni strani so se znašli koalicijski poslanci, ki so zakon o zdravstveni dejavnosti še zaostrili in koncesionarjem prepovedali izplačila dobičkov, na drugi strani pa sta bila ministra za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in za finance Klemen Boštjančič, ki sta poslance prosila, naj določbo spremenijo, saj naj bi »administrativna« prepoved izplačil dobičkov zmanjševala učinkovitost, inovacije in je morebiti celo ustavno sporna. Ustavno sodišče naj bi bilo namreč že dvakrat odločilo, da si zdravstveni koncesionarji dobičke lahko izplačujejo, saj naj bi bilo to osnovno načelo svobodne gospodarske pobude. Tako sta ministra zapisala v pismu upornim poslancem.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Politika
»Očitno smo se vsi med epidemijo morda malce preveč navadili na delo od doma«
Zdravstvena reforma je bila najpomembnejša obljuba vladajoče koalicije. Ta je reformo začela nespodbudno, s tako imenovanimi stresnimi testi zdravstva, prek katerih je prvi minister, Danijel Bešič Loredan, v zdravstvo na grob način investiral na desetine milijonov evrov, posledice pa so bile prav nasprotne od pričakovanih. Bili smo priča pospešenim trendom privatizacije in podaljševanju čakalnih dob. Njegova naslednica Valentina Prevolnik Rupel (1971) se je z ekipo odločila za drugačno pot: za mučno in natančno nastavljanje koleščkov zdravstvenega sistema. V pisarni ima na steni tablo z dolgim seznamom zdravstvenih zakonov, ki jih je že spremenila ali so v zadnjih fazah spremembe. In po letu in pol dela se nekatere izboljšave kažejo tudi v statističnih zdravstvenih podatkih.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Svet
Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 v nagovoru ob začetku »posebne vojaške operacije« dejal, da je cilj invazije »demilitarizacija in denacifikacija« Ukrajine, pri čemer je ukrajinske vojake javno pozval, naj odložijo orožje in se vrnejo domov. Uradno je Moskva trdila, da z operacijo brani rusko govoreče prebivalstvo v Donbasu pred »genocidom« in želi strmoglaviti ukrajinsko »nacistično« oblast, ki naj bi ogrožala Rusijo. V skladu s to retoriko je bil impliciten cilj tudi zamenjava vlade v Kijevu z režimom, ki bi bil podrejen Moskvi.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Klemen Grošelj je nekdanji evropski poslanec, nesojeni veleposlanik v Moskvi, avtor zadnjega krovnega strateškega obrambnega dokumenta, leta 2019 napisane Bele knjige o obrambi, ki je določila mogoče smernice razvoja slovenskega obrambnega sistema, v vladi Marjana Šarca je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, leta 2000 pa je na Fakulteti za družbene vede diplomiral na temo Analiza nacionalnovarnostnega sistema Ruske federacije.
-
Začnimo ta zapis o geopolitičnih spremembah, o novo nastajajočih razmerjih med velesilami, o osamosvajanju Evrope od Amerike in o vseh stranskih učinkih teh procesov, kot je vojna v Ukrajini, s sicer obrobno zgodbo, ki pa jo v Sloveniji zelo dobro poznamo. To je primer bančnega komitenta iz Irana, ki je pod psevdonimom Miki Miška, Jaka Racman in Stric Skopušnik v letih 2009 in 2010 prek NLB nakazoval milijone evrov, med drugim tudi za nakupe zamrznjenih piščancev in opreme za fitnes. Pišemo seveda o aferi Irangate, ki so jo v Sloveniji leta 2017 sprožili v SDS. Njihov namen je bil sicer notranjepolitičen. Želeli so dokazati, da so slovenske leve ali liberalne stranke povezane z mednarodno korupcijo najvišjega ranga. A kljub velikemu političnemu teatru ta škandal ni dobil mednarodne pozornosti. Zakaj ne?
-
Po ta teden objavljenih podatkih nemškega Inštituta Kiel so v treh letih vojne države zagotavljale sicer razmeroma majhen, a neprekinjen tok podpore Ukrajini v vrednosti približno 80 milijard evrov na leto. Skupaj se je v Ukrajino doslej steklo za 267 milijard evrov pomoči, pri čemer je polovica tega zneska orožje. Na prvi pogled gre sicer za ogromne številke, dejansko pa je pomoč razmeroma nizka: Velika Britanija in ZDA so Ukrajini z vojaško pomočjo pomagale z nekaj desetinkami odstotka svojih BDP, Francija je doslej prispevala 0,18 odstotka BDP, Nemčija 0,43 odstotka. Raziskovalci z omenjenega inštituta zato poudarjajo, da je vojna v Ukrajini z vidika donacij ali financ zgolj »manjši političen projekt«, ne pa nekaj, kar bi dejansko izjemno obremenilo finance zavezniških držav.
-
Christoph Steidl Porenta, sicer zlatar in srebrokovač iz Ljubljane, a tudi član malteškega viteškega reda, že vse od začetka vojne v Ukrajino vozi humanitarno pomoč. Ocenjuje, da je je tja odpeljal že za okoli 140 ton. Pomoč vozi v enega od ženskih samostanov, kjer sta tudi dve redovnici iz Slovenije. Večinoma dostavlja zdravila in medicinske pripomočke, kot so invalidski vozički, tudi za otroke: »V Ukrajini je po zdravilih veliko povpraševanje,« razlaga, »tudi zato, ker pri njih ni zdravstvenega sistema, kot ga poznamo v Sloveniji. Če si zlomiš roko, moraš plačati. Če moraš na rentgen, moraš plačati. Če imaš sladkorno, si zdravil ne moreš privoščiti.«
-
Kam z izkupičkom premoženjskega davka?
Novi davek za koalicijo ni zanimiv le zaradi učinkov na stanovanjsko politiko, ampak tudi zato, ker bi tako prišla do novega davčnega vira, s katerim bi lahko uresničila eno od obljub, ki so jih vladajoči politiki dali na začetku mandata. In sicer da bodo razbremenili delo, torej plače oziroma dohodnino, in obremenili »kapital«. Ali kot pravi predsednik vlade Robert Golob: »Vztrajali pa bomo, da je treba nepremičnine obremeniti na način, da povečamo ponudbo najemnih stanovanj na trgu na eni strani, da prazna stanovanja preusmerimo na trg in da z zajetimi davki razbremenimo plače najproduktivnejšega dela prebivalstva, to je srednjega sloja. Od teh ciljev ne bomo odstopili.«
-
Leta 2013 je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil knjigo z naslovom Kapital v 21. stoletju. Delo je bilo revolucionarno, saj je v njej neizpodbitno dokazal, kar so mnogi pred njim že dlje časa domnevali. In sicer da postajajo bogatejši resnično vse bogatejši, revnejši pa vse revnejši in da nas utegne to neskladje prej ali slej pripeljati v pogubo. Natančneje: zaradi višje donosnosti kapitala v primerjavi z gospodarsko rastjo se dolgoročno bogastvo koncentrira pri najbogatejših. Če omenimo eno od pomembnih cvetk iz knjige, pomembno tudi za Slovenijo: v preteklosti je bilo dedovanje nekakšen »naravni« dejavnik porazdelitve premoženja v družbi, s padanjem natalitete pa je ta učinek postal nasproten. Bogastvo se kopiči pri eliti, demokracija je ogrožena, je opozoril. In imel je seveda prav: od tedaj se dokazi zgolj še razmnožujejo. Z digitalizacijo medosebnih odnosov prek družbenih omrežij in vdorom kapitalizma v to območje smo izgubili še najosnovnejše zaupanje – v zameno za nastanek digitalnih oligarhov. In vse večje je tveganje, da bodo bogate elite v neki točki sposobne javno razpravo na tak način kupiti ali tako zmanipulirati, da se demokratična javnost ne bo sposobna odzvati na to.
