Protest proti beguncem v Metliki bo še en politični dogodek

Alternativna akademija, društvo za humano družbo, opozarja na vedno intenzivnejši razmah tako imenovanih civilnih iniciativ, ki največkrat pod krinko ljudskih pobud organizirajo protestna zborovanja, recimo proti begunskim ali azilnim domovom

Od leta 2015 in časa nastopa zadnje velike begunske krize v Evropi smo tudi pri nas priča številnim protestom proti beguncem. V tem času se je del političnih strank zatekel k odkritemu in sistematično razvitemu načrtu vzpodbujanja sovraštva in nestrpnosti med državljankami in državljani, širjenju strahu in ksenofobnih čustev, da bi dosegel svoje politične cilje ali se zavihtel na tako želeno oblast. Pri tem pohodu je žal izjemno uspešen – zalomilo se mu je zgolj ob zadnjih volitvah, vendar ne zaradi volilnega rezultata.

V Alternativni akademiji opozarjamo na vedno intenzivnejši razmah tako imenovanih civilnih iniciativ, ki največkrat pod krinko ljudskih pobud organizirajo protestna zborovanja, recimo proti begunskim ali azilnim domovom – zadnji primer je Civilna iniciativa proti zgolj nakazani domnevi o postavitvi sprejemnega centra v Metliki in njen napovedani shod za to sredo, 5. septembra. Ravno primer omenjenega protesta je značilen: organizatorica protesta je Maja Kocjan, nedavna poslanska kandidatka stranke SDS z dolgo zgodovino protibegunskih nastopov, občinska svetnica SDS in hkrati namestnica generalnega sekretarja v tej stranki.

Ljudje naj zaslepljeno ne nasedajo hujskaški govorici netilcev sovraštva, tokrat na občutljivem področju Metlike in Bele krajine, kjer so v Kolpi nedavno tragično končali mnogi med njimi, in zato takšne dogodke bojkotirajo ob zavedanju, da ne želijo biti kolektivni objekt manipuliranja s čustvi in žrtev političnih igric tistih, ki se jim ni težko bratiti s profašističnimi voditelji po Evropi.

Zato pozivamo k dvojemu: da ljudje zaslepljeno ne nasedajo hujskaški govorici netilcev sovraštva, tokrat na občutljivem področju Metlike in Bele krajine, kjer so v Kolpi nedavno tragično končali mnogi med njimi, in zato takšne dogodke bojkotirajo ob zavedanju, da ne želijo biti kolektivni objekt manipuliranja s čustvi in žrtev političnih igric tistih, ki se jim ni težko bratiti s profašističnimi voditelji po Evropi. Ogromna napaka bi bila v nekakšni domoljubnosti organizatorjev prepoznati kakšno posebno skrb do ljudi – tisti, ki ne zmore empatije do nesrečnih usod in ga ne strezni pogled na trupla v reki, prav zares ne more ravnati solidarno v odnosu do sodržavljanov, ampak ga vodi le ljubezen do sebe ali želja po oblasti.

Hkrati apeliramo na množične medije, da prenehajo ustvarjati vtis o spontanih zborovanjih ljudi in javnost celovito informirajo o resničnih političnih režiserjih in organizatorjih. Le na ta način si bodo ljudje lahko ustvarili vtis, kakšni motivi stojijo za tistimi, ki se lahkotno in brez sramu igrajo s človeškimi življenji.