5. 10. 2018 | Mladina 40 | Politika
Manifest za domovino v vsako splošno knjižnico?
Ponudba in povpraševanje
S knjigo se je v poslanskih klopeh pohvalil Žan Mahnič
© Twitter
Na portalu Vrabec Anarhist Društva slovenskih pisateljev je bil objavljen članek Igorja Divjaka o knjigi Manifest za domovino desničarskega gibanja Generacija identitete. Avtor je med drugim problematiziral to, da so se za nabavo na nekaj mestih odkrito rasističnega pamfleta odločile nekatere splošne knjižnice.
Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) je kupila šest izvodov, knjigo pa si je za zdaj mogoče izposoditi tudi na Fakulteti za upravo, v Knjižnici Šentjur, Knjižnici Brežice in Kosovelovi knjižnici v Sežani. Sicer imajo knjižnice pravico, da se same odločajo, katere knjige bodo kupile, a ob knjigi, v kateri je najti tudi povedi, kot so: »Na domačem pragu stoji sovražnik, močnejši kot kadarkoli doslej. Samo s skupnimi močmi in z vero v uspeh nam bo ga uspelo poraziti. Evropa, prebudi se!« se je smiselno vprašati, ali ne bi bilo pametneje, da je na voljo le v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer do nje lahko dostopa vsak, če ga ta tematika že ravno zanima, ne da se za knjižnične izvode spornega dela porablja javni denar.
Šest izvodov ni ravno veliko – ni pa tako zelo malo. MKL povprečno odkupi od 20 do 40 izvodov romana kakšnega slovenskega avtorja, pri izvirni slovenski poeziji je številka precej nižja – Razsežnosti, pesniške zbirke mlade pesnice Neve Lučke Zver, ki je bila leta 2016, ko je izšla, deležna precej pozornosti in obravnavana tudi na festivalu Pranger, je kupila le pet izvodov.
Pisatelj Ivo Svetina je bil v anketi, ki jo je o smislu knjižnične distribucije takšnih del med slovenskimi avtorji opravil Divjak, oster. »Ne le da ni prav, da javne knjižnice kupujejo z davkoplačevalskim denarjem Manifest za domovino, to bi moralo biti celo sankcionirano po 297. členu KZ, saj je edini namen Manifesta javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti.«
A Miro Tržan, vodja službe za pridobivanje in obdelavo knjižničnega gradiva v MKL se ne strinja. »V splošnih knjižnicah nobene stvari ne smatramo za prepovedano, dokler sodišče ne izda odločbe o tem, da je nekaj sporno. Politike prepovedovanja pri nas ne vodimo,« je odločen. »To se pravi, omogočamo vsakemu, ki ga kaj zanima, dostop do gradiva v skladu z zmožnostmi, ki jih knjižnica ima. Če ima kdo drugačno stališče o kaki zadevi kot kdo drug, za nas to ni merilo za nakup. Vsi imajo pravico do informiranja, ostali pa do mnenja. Če bi knjižnice ravnale drugače kot zdaj, bi se kmalu znašle v slepi ulici.«
Nekoliko bolj zadržana je bila referentka za nabavo gradiva Darja Šesek, ki je priznala, da so vprašanja v zvezi s knjigo pričakovali, a se tudi ona sklicuje na svobodno izbiro, objektivnost, zmožnost ljudi, da kritično presojajo. »Moram pa še dodati, da smo knjigo kupili tudi zato, ker smo od bralcev dobili povpraševanja, ali bo knjiga pri nas na voljo. Mi je še zasledili nismo, pa so nas že spraševali, ali jo bomo imeli. In na povpraševanja se načeloma odzivamo.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.