Igor Jurekovič

19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Politika

Študentska politika še vedno ujetnica zasebnih interesov

Sizifove volitve

Volitve na ljubljanski Fakulteti za družbene vede

Volitve na ljubljanski Fakulteti za družbene vede
© Borut Krajnc

Spet smo imeli volitve. Tokrat študentske, volitve študentov v Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. To je organizacija, ki razpolaga s skoraj štirimi milijoni evrov na leto, s katerimi naj bi »skrbela za kakovosten študij ter pestro in kakovostno študentsko življenje«.

Študenti so odločali o svojih predstavnikih v študentskem zboru in študentskih organizacijah. Študentski zbor je najvišje zakonodajno telo ŠOU, ki ga sestavljajo poslanci, predstavniki fakultet. Večje imajo po dva, manjše po enega poslanca. Na konstitutivni seji študentskega zbora izvolijo predsedstvo, ki ga sestavlja šest vodij resorjev. Tako dobimo sliko, podobno tisti na državni ravni – študentski zbor namesto državnega, resorji namesto ministrstev.

Študentski zbor sestavlja 43 poslancev. Ti med drugim gospodarijo z denarjem, namenjenim študentom. Na letošnjih volitvah se je za položaj poslanca potegovalo le 45 kandidatov, to pomeni, da je imela večina od njih položaj zagotovljen. V mandatu 2016–2018 so v zboru delovali trije poslanski klubi ali skupine. Večino sedežev, vsak po 15, sta si razdelila kluba Modro za študente in Povezani. Tretji najmočnejši klub, Zagon, je dobil sedem sedežev.

Klubi niso vezani na kandidatne liste na posameznih fakultetah, kot je lista Drug Dealer s Fakultete za farmacijo ali lista Mafija s Fakultete za matematiko in fiziko. Vendarle pa gre večinoma za bolj ali manj odkrite člane istih poslanskih klubov. Na Ekonomski fakulteti imajo listo Povezani EF, na Fakulteti za upravo FUL Povezani, na Akademiji za glasbo pa Modri glasbeniki. Kluba Modri in Povezani nadzorujeta večino fakultet in poslanskih sedežev. »Pred volitvami sklenejo dogovor, da drug drugemu ne bodo skakali v zelje, ter si tako zagotovijo nemoteno vladanje,« pojasnjuje Tomaž Kek, novinar Radia Študent in poznavalec študentske politike.

Edini pravi »upor« se je letos zgodil na Fakulteti za družbene vede. Na njej se je Modrim oziroma VseFDVjevski listi postavila po robu lista Ljubiteljev družboslovnih strok (LDS). »Sestavljamo jo študentje, ki ne želimo biti zreducirani na potrošnike cenenih vsebin,« pojasnjuje Ana Koželnik. Med prvimi težavami, s katerimi se želijo ukvarjati, je slabo sodelovanje študentov. »V očeh povprečnega študenta predstavniki organizacije prej odločajo o nastopu Jelene Rozge ali Tanje Žagar na brucovanju kakor o čemerkoli relevantnem.« Lista z duhovito kampanjo in imenom LDS je nastala julija. V kampanji se je ukvarjala z netransparentnim trošenjem denarja ŠOU, pa tudi z nesmiselnim porabljanjem denarja podružnice FDV: »Na leto razpolagajo z do 15 tisoč evri, zgolj slabih 4000 evrov namenijo za financiranje društev.«

Študentsko LDS je doletela usoda večine list, ki se postavijo po robu vladajočim klubom. Ker je bila edina »uporniška«, so jo Modri z bistveno večjimi sredstvi povozili. Včasih si pomagajo tudi z drugačnimi vzvodi, kakor je spolno nadlegovanje, ki je spremljalo volitve na Filozofski fakulteti pred dvema letoma. Vse, da se ohrani status quo.

Na vrsti je nova vlada, ki je v koalicijski pogodbi podprla zakon o skupnosti študentov, s katerim bi se ŠOU preobrazila iz subjekta zasebnega prava v subjekt javnega prava, s čimer bi delovanje te organizacije postalo preglednejše. Z zakonom se strinjajo na računskem sodišču in v komisiji za preprečevanje korupcije.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.