Igor Jurekovič

19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Družba

Ostrejši nadzor nad psi po smrti dojenčka, ki ga je napadel rotvajler

Utišana nevarnost

Mestna ministrica Ulli Sima in vodja dunajske policije Gerhard Pürstl

Mestna ministrica Ulli Sima in vodja dunajske policije Gerhard Pürstl
© PID, Jobst

Dunaj se že več let ponaša z najstrožjo zakonodajo, ki ureja vzrejo živali, v Avstriji. Zdaj, ko je zaradi napada rotvajlerja umrl otrok, mesto uvaja dodatne ukrepe. Psi s seznama nevarnih pasem morajo po sprejetju novele zakona o vzreji živali vedno nositi nagobčnik in biti na povodcu. Delež alkohola v krvi njihovih lastnikov ne sme presegati 0,5 promila. Če pes brez nagobčnika ugrizne človeka, sledi takojšen odvzem, žival pa namestijo v center za varstvo živali mesta Dunaj TierQuarTier.

Od leta 2010 na Dunaju velja obvezno opravljanje izpita za bodoče lastnike psov nekaterih pasem. Glavno mesto Avstrije namreč pozna seznam nevarnih pasem psov, ki so bile »prvotno uporabljene za pasje boje ali podobne nasilne prakse«. Pri sestavljanju seznama so strokovnjaki upoštevali pogostost napadov in moč ugriza. Tako so zdaj na seznamu nevarnih pasem: bulterierji, rotvajlerji, ameriški staffordshirski terierji, staffordshirski bulterierji, neapeljski in španski mastifi, pitbulterierji, tosa inuji, brazilske file, bulmastifi in argentinske doge. Enako velja za mešance teh pasem.

Lastniki psov naštetih pasem morajo izpit opravljati vsaki dve leti. V treh letih po uvedbi obveznega izpita je Univerza za veterinarsko medicino na Dunaju ugotovila, da se je število ugrizov nevarnih psov zmanjšalo za 63 odstotkov, za 70 odstotkov se je zmanjšalo tudi število ugrizov, ki so jih pretrpeli ljudje. Konec leta 2017 je bilo na Dunaju prijavljenih skoraj 56 tisoč psov, med njimi 3300 nevarnih.

Za pasme, ki niso označene za nevarne, je predpisana uporaba nagobčnika ali povodca, na vozilih javnega prometa pa za vse pse velja raba obojega.

V Sloveniji se še vedno oklepamo zastarelih pravnih okvirjev, z nevarnimi psi se ukvarja zakon o zaščiti živali. Urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin navaja, da je nevaren pes tisti, »ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka,« ali »pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival«. Slovenska zakonodaja ne predvideva nevarnih pasem. Pes, ne glede na pasmo, pravno postane nevaren šele po napadu.

Ali z besedami urada, pes postane nevaren, ko je bilo z uradnim postopkom ugotovljeno, da je neobvladljiv in/ali kaže napadalno vedenje do človeka. V takem primeru dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja. Tak pes mora biti na povodcu in nositi nagobčnik, kadar se giblje v javnosti. Kakršnokoli šolanje psa in lastnika postane obvezno šele, »če nevaren pes ponovno ugrizne, pri čemer poškodba ni posebno huda telesna poškodba«. Določil glede deleža alkohola v krvi lastnikov slovenska zakonodaja ne pozna.

Če pes povzroči smrt ali posebno hudo telesno poškodbo, se izpelje postopek usmrtitve takšne živali. A niti to zakonsko določilo ni vedno upoštevano. Za primer lahko vzamemo bulmastife Zore Roter, ki so leta 2006 napadli in huje poškodovali Stanislava Megliča. Trije psi so po napadu pristali v zavetišču, kjer naj bi dočakali usmrtitev, toda ta ni bila izpeljana, četudi je veterinarski inšpektor izdal tri pravnomočne odločbe za usmrtitev. Kasneje so ubili dr. Saša Baričeviča.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.