Preučevalci družbe nagradili najzaslužnejše

Slovensko sociološko društvo se je poklonilo letošnjim nagrajencem in nagrajenki

V okviru letošnjega Sociološkega srečanja 2018, ki od četrtka poteka v Piranu, so v petek podelili tradicionalne nagrade Slovenskega sociološkega društva. Častna člana sta postala dr. Andrej Kirn in dr. Tanja Rener, priznanje za uveljavljanje sociologije v javnosti in v praksi sta prejela novinar in urednik Sobotne priloge dr. Ali Žerdin ter dr. Boris Dular, dolgoletni kadrovnik v podjetju Krka, sociološki up pa je postal Otto Gerdina.

Udeležence slovesne podelitve nagrad je uvodoma nagovorila predsednica Slovenskega sociološkega društva (SSD) dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, ki je skupaj s podpredsednikom SSD dr. Romanom Kuharjem podelila nagrade in priznanja. Z nagradami po besedah predsednice »častijo sociologijo in ljudi, ki prispevajo k njenemu uveljavljanju ter skrbijo, da ostaja močna in priznana«,

Andrej Kirn (1940), ki je postal častni član SSD, je bil od diplome do upokojitve (2000) zaposlen na sedanji Fakulteti za družbene vede (FDV, prej VŠPV, FSPN). Poglobljeno analitsko in kompleksno pojasnjevalno se je ukvarjal predvsem z makro sociološkimi razmerji med znanostjo, družbo, tehniko in naravo, s pojavi, kot so: meje rasti, napredek, varstvo narave ter Heidegger in naraščajoča sodobna družbeno-ekološka kriza.

Takšno ključno spoznavno izhodišče je preverjal in dopolnjeval z umeščanjem (tudi zaznavanja) proučevanih procesov v konkretne razmere, na primer z analizo empiričnih podatkov v anketah SJM o odnosu Slovencev do narave, znanosti, tehnike in številnih okoljskih in ekoloških problemov.

K osveščanju širše javnosti o položaju in vlogi znanosti v družbenem razvoju je Kirn prispeval na več načinov: kot urednik revije Teorija in praksa, član uredništva in izdajateljskih svetov treh revij (TiP, Varstvo narave in Socialna ekologija). Najširšo javnost je ekološko osveščal tudi z vrsto oddaj na Radiu Ljubljana (1. in 3. program) že v drugi polovici 70. let preteklega stoletja, ko je bila ta tematika še tuja političnim programom in zelo oddaljena od praktičnega (globalnega) delovanja. Ob prejetju nagrade je poudaril, »da znanost, družboslovna ali naravoslovna, nosi odgovornost odkrivanja dejstev, ki so sicer nevidna vsakdanjemu očesu.«

Častna članica Tanja Rener je zaslužna profesorica za sociologijo družine in sociologijo spolov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kot gostujoča profesorica pa je predavala na številnih tujih univerzah. V svoji bogati znanstveno-raziskovalni karieri je objavila številne članke ter knjige, največ s področij, ki jih je raziskovalno razvijala: študije spolov ter ženske študije, sociologija družin, vsakdanjega življenja in mladine.

Zaslužna je za razvoj številnih novih socioloških predmetov in študijskih programov. Med drugim je sodelovala pri vzpostavitvi podiplomskega študija Sociologije vsakdanjega življenja, ki je veljal za enega najbolj cenjenih in obiskanih študijev na Fakulteti za družbene vede. Njeno delo je odmevno v znanstveni, strokovni in splošni javnosti, ki jo pozna kot kritično, jasno družbeno pozicionirano intelektualko, ki aktivno sodeluje s številnimi nevladnimi organizacijami in v številnih alternativnih projektih.

Dogodki iz leta 1968 so tlakovali pot pomembnim družbenim spremembam v 80. letih in navdihnili tudi najnovejša družbena gibanja in proteste v celem svetu, ki naslavljajo pred petdesetimi leti zastavljena, a še nerešena vprašanja delitve ekonomske in politične moči.

V nadaljevanju petkove prireditve so podelili tudi priznanje za strokovno delo na področju sociologije in prispevek k uveljavljanju sociologije v širši javnosti, ki so jo namenili sociologu, novinarju in uredniku Sobotne priloge Aliju Žerdinu. V zahvali je poudaril nujo po opremljanju javnosti s sociološkim znanjem in dejal: »Če družba za dognanja sociologije ne bo vedela, bo ta obsojena na obrobno vlogo – prav to želim s svojim novinarskim delovanjem preprečiti.«

Priznanje za uveljavljanje sociologije v praksi pa je prejel Boris Dular, sociolog, ki je že dobro desetletje zaposlen kot kadrovnik v podjetju Krka. Kot sociolog in nekdo, ki je zaposlen v gospodarstvu, je poudaril nujo po sociološkem znanju v njegovi sferi dela. V Krki je tako trenutni zaposlenih več kot 20 sociologov in sociologinj, ki z družboslovnim uvidom bistveno prispevajo k delovanju podjetja. Spomnil je, da je bilo nekoč več posluha za družboslovno znanje pri reševanju ključnih težav v podjetju in upa, »da bo 21. stoletje stoletje sociologije, če je bilo 20. stoletje v domeni ekonomije.«

Nagrado Sociološki upi 2018 je letos prejel doktorski študent sociologije Otto Gerdina, ki kot mladi raziskovalec deluje na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij ter je asistent na Katedri za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ob podelitvi nagrade, ki jo razume kot izkaz zaupanja, je opozoril na izzive sociologije in družbe ob njenem prehodu v stanje dolgožive družbe, ki bo terjala tudi ključne spremembe socialne države.

Podelitev je potekala v okviru že 38. Sociološkega srečanja, ki je letos potekalo pod naslovom Družba in družbena gibanja - 50 let po letu 1968. Dogodki iz leta 1968 so namreč po navedbah društva tlakovali pot pomembnim družbenim spremembam v 80. letih in so navdihnili tudi najnovejša družbena gibanja in proteste v celem svetu, ki naslavljajo pred petdesetimi leti zastavljena, a še nerešena vprašanja delitve ekonomske in politične moči.

V okviru srečanja se je zvrstilo več kot 30 predstavitev in tri okrogle mize. V četrtek pa so predvajali tudi dokumentarni film Študentska gibanja 1968-1972, ki mu je sledil pogovor z avtorico Majdo Širca.

Srečanja se je udeležilo približno 90 udeležencev, med katerimi so bili tudi študenti. Na srečanjih redno gostijo tudi kolege in kolegice iz tujine, predvsem Hrvaške, letos pa so s svojo sekcijo na temo položaja in stanja sociologije v Italiji sodelovali tudi sociologi iz Italije.

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 in je najstarejše sociološko društvo v Sloveniji. Društvo se vseskozi odziva na aktualno dogajanje v družbi, skrbi pa tudi za izdajanje izvirnih domačih socioloških knjižnih del in je soizdajatelj revije Družboslovne razprave. Društvo je član evropskega in mednarodnega sociološkega združenja.