Laži in sovraštvo – kaj storiti?

Svet je preveč zapleten, da bi vse težave povezali z enim tipom dejavnikov, denimo ekonomskimi, kot so to počeli levičarji v 20. stoletju

London, 21. 10. 2018

London, 21. 10. 2018
© Željko Vukelić

Živimo v nevarnih časih. Podobno kot pred drugo svetovno vojno in po njej se tudi danes sprašujemo, kako je mogoče, da imajo sovražne, mitomanske ideje lahko tolikšen vpliv. A to razmišljanje je pravzaprav nezgodovinsko: izhaja iz želje po idealnem položaju in ne iz razmisleka o obstoječem. Jasna obsodba je zelo pomembna, lahko zavira vpliv nestrpnosti, toda veliko težje jo odpravlja in spreminja.

Sovražni sentimenti, ki se občutno krepijo, izhajajo najprej iz gospodarske ureditve. Sprememb je več. Dejstvo je, da migrantska delovna sila omogoča zniževanje plačila lokalnemu delavstvu. Zaradi sprememb načina dela, predvsem prekarizacije in naraščanja intelektualnega dela, je na trgu delovne sile udeleženih več žensk. K temu prispeva tudi to, da ena plača danes ne zadošča več za oskrbo družine. To pomeni, da se ekonomsko in spolno vprašanje tesno prepleteta, kar vpliva na nestrpnost moških do žensk.

Sledi drugi pomembni dejavnik: civilizacijske spremembe, ki so tesno povezane s tehnološkimi. Živimo v nepovratno globaliziranem in večkulturnem svetu. Življenjska doba se je toliko podaljšala, da že vprašanje zakonske zaveze dobiva nove razsežnosti. Večnost v obljubi zakonske zvestobe danes lahko pomeni tudi pol stoletja, v časih uveljavitve poroke je pomenila približno 20 let. Hkrati je razredni boj izginil iz vsakdanjika množic. Vpliv religije na Zahodu hitro bledi, s tem pa izginjajo dolgo uveljavljena prepričanja o namenu življenja. Umetna inteligenca povzroča negotovost v zvezi s tem, kdo smo kot vrsta. Zaradi vsega tega se pojavljajo vprašanja o smislu obstoja in negotovost glede prihodnosti, kar najdemo redko v človeški zgodovini. V časih kriz pa se vedno začne iskanje dežurnih krivcev, ogroženih skupin, kar desničarski demagogi uspešno izkoriščajo.

In kako se odzivata levica in politična sredina? Intelektualne in politične elite podajajo predvsem moralne sodbe, a so pretežno brez moralne avtoritete, saj niso dosledne. Obamova administracija in Hillary Clinton sta bili vpleteni v dvomljiva vojaška posredovanja na Bližnjem vzhodu. Množične deportacije in vojne se, ob prijaznejši retoriki, vodijo tudi pod liberalnimi vladami. Žico na slovensko-hrvaški meji je postavila vlada pod vodstvom Stranke modernega centra.

Intelektualci, ki delujejo v akademski sferi, redkeje naslovijo probleme socialne varnosti, saj njih osebno ne tarejo toliko. Univerze so polne nesvobodnih odnosov med starejšimi in mlajšimi, moškimi in ženskami ter včasih nizkotne tekmovalnosti.

Radikalna levica pa se novim razmeram stežka prilagaja in še vedno sanja o leninističnih časih osebnega nagovarjanja množic in velikih industrijskih sindikatih, medtem ko se je propaganda preselila na teren interneta, s katerim lahko zelo preprosto in anonimno prodremo v spalnice.

Morda bi zato moral premislek najprej potekati na ideološki ravni in zajeti vsa omenjena vprašanja. Svet je preveč zapleten, da bi vse težave povezali z enim tipom dejavnikov, denimo ekonomskimi, kot so to počeli levičarji v 20. stoletju. Današnja politična kriza je tudi antropološka. Liberalci ne morejo računati na to, da bodo prepričali zgolj z moralno sodbo, saj se ta ne more spoprijeti z dejansko obstoječimi skrbmi, ki se prevajajo v demonsko sovraštvo.

Predvsem pa je potreben zasuk v praksi. Moralne sodbe morajo biti podkrepljene z moralnimi dejanji tistih, ki jih izrekajo. Strpna politika se mora začeti ukvarjati s krčenjem socialne države in poskušati omejevati vpliv kapitala v robnih državah Evropske unije. Madžarski premier Orban, denimo, preusmerja pozornost od gospodarske odvisnosti Madžarske, zaradi katere se izseljujejo množice mladih, k migrantom, nagovarja ljudi v stiski s kazanjem na dežurnega krivca. Odgovorna politika mora znova začeti trkati na vrata ekonomije.

In naučiti se mora delovati skozi spletne medije, ki so neizogibna resničnost našega časa. Treba se je informacijsko opismeniti, razumeti algoritme in osvojiti njihov potencial. V času razkroja avtoritete velikih medijev, ki se odjemalcu vsebin ne morejo posvetiti dovolj, da bi mu ponudili celovito podobo težav, prodajalci lažnih novic zlahka v temeljih sprevračajo resničnost. Algoritmi brez posredovanja človeške roke ponujajo to, kar si sovražni želijo – še več sovraštva.

Obstajajo številne preproste informacije, ki zanikajo skrajno desničarske mite. O primerih strpnosti v arabskem svetu, življenju družin s starši istega spola in gospodarskih alternativah. Internet je medij, ki je ustvarjen za jasne pripovedi in zgovorne informacije – če je mogoče hitro razširiti lažne informacije in nestrpna sporočila, je gotovo to mogoče storiti tudi z resničnimi in tistimi, ki nosijo sporočilo strpnosti in upanja. Vzvišenost nad spletno stvarnostjo, pozivi k poslušnosti uveljavljenim medijem in vztrajanje pri konservativni medijski politiki pri tem ne bodo pomagali.

V globalnem in hiperpovezanem svetu se rasna, razredna, spolna in filozofska vprašanja tesno prepletajo. Številni razdrobljeni boji, ki trenutno potekajo, pomagajo odmisliti globino družbene krize. In nevarnosti opisane množične psihoze se je zato mogoče postaviti po robu le z osmišljenim skupnim nastopom ogroženih skupin.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.