Igor Jurekovič

2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Politika

Nova Irska

Irska v treh letih omogočila poroke istospolno usmerjenih in splav ter dekriminalizirala bogokletje 

Pred tremi leti je komik Stephen Fry na irski televiziji boga opisal kot »muhastega, zlonamernega, popolnega manijaka«. Kaj hitro je spoznal, da zakonska ureditev na Irskem prepoveduje bogokletje, saj je policija proti njemu začela preiskavo. Na podlagi ugotovitve, da »zaradi njegovih besed ni bilo prizadetih dovolj ljudi,« je preiskavo pozneje sicer opustila. Štirideseti člen irske ustave je takrat določal, da »je objava ali izrek česarkoli bogokletnega, hujskaškega ali neprimernega zločin, ki je kaznovan po črki zakona«. Koalicija 14 cerkva – tudi katoliške – je ta ustavni člen označila za zastarel in pozvala, naj se izbriše iz ustave.

Tri leta kasneje so se Irci na referendumu odločili, da je bogokletje nekaj normalnega in v domeni svobode govora. Na nedavnem glasovanju je umik člena, ki bogokletje uvršča med kazniva dejanja, izglasovala dvotretjinska večina udeležencev.

Republika Irska tako kmalu ne bo več trdoživa trdnjava krščanstva, za katero je veljala desetletja. V zadnjih treh letih so zastareli krščanski pravni okviri odpadli drug za drugim. Pred tremi leti so na referendumu potrdili pravico istospolnih partnerjev do poroke. Letos maja so ženskam dali pravico do splava, zdaj pa so dekriminalizirali še bogokletje. Zadnji dve ustavni spremembi sta bili sprejeti v času, ko je predsednik vlade Leo Varadkar, prvi odkriti gej na čelu irske vlade.

Spremembo člena je podprla tudi katoliška cerkev, a je dodala, da »je treba priznavati in spoštovati pravico ljudi, da živijo v veri, ne da bi jih zaradi tega napadali ali se jim posmehovali«. Podpori referendumu se je pridružila tudi anglikanska cerkev na Irskem: »Svoboda veroizpovedi je temeljna človekova pravica, a to je tudi svoboda govora.« Toda Irska še ni končala posodabljanja konservativne ustave. Parlament je napovedal nov referendum, na katerem bodo državljani odločali o izbrisu ustavnega člena, ki »trdi, da ženska z življenjem doma državi zagotavlja podporo, brez katere skupno dobro ne more biti doseženo«. Dodatek k členu pravi, da bo država naredila vse, »da materam omogoči, da jim zaradi ekonomskih razlogov ne bo treba sodelovati na trgu delovne sile, kar bi pomenilo zapostavljanje njihovih dolžnosti doma«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.