IK, STA

 |  Politika

Italijanski minister Salvini ne razume problema fašizma in protesta slovenskega premierja Šarca

"Fašizem je imel za cilj uničenje slovenskega naroda," je dejal predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, italijanski notranji minister Salvini pa mu odgovarja, da ne verjame, da je otrok, ki ga je ubila nacistična roka, drugačen od otroka, ki ga je ubila roka komunista

Marjan Šarec razume, da je bil tudi slovenski narod tarča fašizma

Marjan Šarec razume, da je bil tudi slovenski narod tarča fašizma
© Twitter

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je dejal, da ne razume, zakaj je slovenski premier Marjan Šarec protestiral proti njegovim izjavam. "Ne verjamem, da je otrok, ki ga je ubila nacistična roka, drugačen od otroka, ki ga je ubila roka komunista," je dejal v ponedeljek zvečer na italijanski televiziji. Salvini, ki je tudi podpredsednik italijanske vlade, se je v nedeljo v Bazovici udeležil slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Ob tem je preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. "Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo," je še zapisal.

"Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija!"
(Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani)

Premier Šarec je v odzivu na dogajanje v Bazovici na Twitterju zapisal, da je bil fašizem dejstvo in da je imel za cilj "uničenje slovenskega naroda". Kot je še spomnil v tvitu, je v soboto govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. "Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev," je dodal.

Slovesnosti v Bazovici se je udeležil tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je izjavil, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Ob tem je dodal, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". Tajani je sicer v ponedeljek izrazil obžalovanje, češ da so bile njegove izjave narobe razumljene.

Medtem pa je poslanka opozicijske Demokratske stranke in nekdanja predsednica Furlanije-Julijske krajine Deborah Serrachiani dejala, da utegnejo izjave predstavnikov desnice v Bazovici sprožiti nov diplomatski spor Italije, tokrat s Slovenijo. "Ne bi si smeli izmišljati zunanjih sovražnikov, da bi prikrili domače napake ali izvajali volilno kampanjo," je dejala.

"Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev. Zgodovinski revizionizem brez primere. Fašizem je bil dejstvo in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda."
(Slovenski premier Marjan Šarec o potvarjanju zgodovine)

Senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc pa je napovedala poslansko vprašanje italijanskemu zunanjemu ministru Moaveru Milanesiju, kaj bo storil za razjasnitev italijanskega stališča v evropskem duhu, k čemur je pozvalo slovensko zunanje ministrstvo.

Pričakovano pa so se Salvinijevi retoriki pridružili tudi evropski poslanci iz vrst Janševe stranke SDS, in sicer Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver. Slednji so v skupni izjavi za javnost zapisali, da spoštujejo nedavni poklon italijanske politike žrtvam revolucionarnega komunističnega nasilja. "Strpna in k spravi ter miru usmerjena politika bi morala z enakimi vatli meriti tudi žrtve, ki so jih pobili tudi fašisti, na primer v okupiranem delu Slovenije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja," so zapisali. Vseeno pa, kot pravijo, so bili tudi oni zaskrbljeni nad izjavo predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, a da so že prejeli njegova pojasnila in opravičila, v katerih je pojasnil, da njegove besede nikakor ne morejo biti razumljene kot nacionalistične in da se je vedno zavzemal za sožitje Italijanov, Hrvatov in Slovencev. Očitno mu verjamejo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.