Žana Erznožnik, STA

25. 2. 2019  |  Svet

Nemčija in migranti: Kdo v resnici potrebuje koga?

Zaradi staranja prebivalstva bo nemških delavcev do leta 2060 manj za tretjino. Že zdaj je prostih 1,2 milijona delovnih mest. Je rešitev v migrantih?

© Borut Krajnc

Nemčija, domnevno obljubljena dežela za številne migrante, tako tiste iz evropskih kot tudi iz drugih držav sveta, se sooča s staranjem prebivalstva. To onemogoča pričakovano gospodarsko rast, opozarjajo številni analitiki. Nemški trg dela bo na dolgi ali pa že na srednji rok potreboval najmanj 260.000 migrantov letno, saj se bo število delovno aktivnih Nemcev do leta 2060 zmanjšalo kar za eno tretjino oziroma za 16 milijonov, kaže študija nemškega inštituta Bertelsmann. 

Zaenkrat primanjkljaj delavcev na praktično vseh področjih v veliki meri pokrivajo državljani drugih držav članic Evropske unije (EU), kar pa na dolgi rok ne bo zadostovalo, kažejo ocene inštituta. V večini teh držav se namreč zvišuje življenjski standard, zato si bo vse manj ljudi želelo seliti v drugo državo članico zaradi dela. 

Po podatkih nemške Zvezne agencije za delo (Bundesagnetur Für Arbeit) je že zdaj prostih 1,2 milijona delovnih mest. Med njimi je največ povpraševanja po voznikih tovornjakov, mizarjih, prodajalcih, pa tudi strokovnjakih za informacijsko tehnologijo, energetiko in zdravstveno področje. Kljub vsesplošni rasti povpraševanja po delovni sili, naj bi bil primanjkljaj kvalificiranih delavcev zaenkrat še omejen na posamezne panoge in ne tako vseobsegajoč, kot primanjkljaj manj kvalificirane delovne sile, poroča nemška Zvezna agencija za delo.

Kljub vsesplošni rasti povpraševanja po delovni sili, naj bi bil primanjkljaj kvalificiranih delavcev zaenkrat še omejen na posamezne panoge.

Kot možno rešitev problematike pomanjkanja delavcev za deficitarne poklice inštitut Bertelsmann navaja prav migrante. Ob tem se postavljata vprašanji zakaj bi bilo delo, ki ga Evropejci ne želijo opravljati, dovolj dobro za Neevropejce. In kako dolgo bodo migranti, ki prihajajo v Evropo, pripravljeni zasedati manj zaželena delovna mesta?

Raziskava nemškega državnega statističnega urada (Destatis) je namreč z analizo intervjujev migrantov iz 25 evropskih držav v letu 2014 pokazala, da se delovna pozicija, ki jo migranti opravljajo, spremeni že v eni generaciji. Torej že otroci priseljenih staršev opravljajo sekundarne in celo terciarne poklice, medtem ko je prva generacija priseljencev večinoma zaposlena v elementarnih poklicih. 

Kako dolgo bodo migranti, ki prihajajo v Evropo, pripravljeni zasedati manj zaželena delovna mesta?

To izpodbija skrbi populistične stranke alternativa za Nemčijo (AfD) in najkonzervativnejšega dela zavezništva vladajoče Angele Merkel, da bo spreminjanje zakonov v smeri lajšanja priseljevanja prepotrebnih delavcev, spodbujalo samo prihajanje nekvalificiranih Neevropejcev. S tem argumentom so v AfD nasprotovali t. i. imigracijskemu zakonu o kvalificirani delovni sili.

Zakon, ki je bil sprejet lani decembra, naj bi delodajalcem omogočil rekrutiranje delovne sile v Evropo, če obstajajo jasni dokazi, da nemški in evropski delavci ne morejo zadovoljiti povpraševanja. Prav tako naj bi sprememba prosilcem za azil, ki jim grozi deportacija, a so našli delo, omogočila, da ostanejo. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.