Žana Erznožnik

1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Družba

Lasni rasizem

Tudi poslovneži imajo pravico nositi 

Lani decembra je po spletu zakrožil posnetek, na katerem srednješolskemu rokoborcu strižejo drede. Če v to ne bi bil privolil, bi se moral odpovedati tekmovanju. S podobnimi rasističnimi dejanji ima leta 2019 vsak dan še vedno opraviti veliko temnopoltih ljudi. Prejšnji teden so v mestu New York prepovedali diskriminiranje ljudi na podlagi las in pričeske, saj se jim zdi sporno, da nekateri zaradi naravnih las in načina, kako jih urejajo, ne dobijo službe, drugi pa so v njej lase prisiljeni ostriči ali jih ravnati s kemikalijami. To je lahko za posameznika velik strošek, hkrati pa ga sili v zavračanje svoje kulturne identitete. Takšen rasizem na delovnem mestu, v šolah in nasploh v javnosti se je do zdaj pogosto upravičeval s »profesionalnim in primernim videzom«.

Številna podjetja v poslovnih pravilnikih prepovedujejo nekatere pričeske, značilne za temnopolte ljudi. Dolžina las, ki je belopoltim zaposlenim dovoljena, je za temnopolte prepovedana. Pravilniki nekaterih šol prepovedujejo afropričeske, ker naj bi »odvračale pozornost učencev od pouka«, hkrati pa posamezne javne šole športnikom, katerih dredi segajo čez ramena, prepovedujejo udeležbo na atletskih tekmovanjih, dolgolasi belopolti športniki pa se tekmovanj lahko udeležijo, če lase spnejo. Primeri konkretne diskriminacije na podlagi las, ki jih navaja newyorška komisija za človekove pravice (NYCCHR), se najdejo tudi zunaj institucij. Poročajo, da so nekaterim meščanom z naravno pričesko prepovedali vstop v nočni klub, »ker se taka pričeska ne sklada s pravilnikom o oblačenju«, in da se deklice ne smejo udeležiti nekaterih plesnih vaj brez »gladke fige«, ki je ni mogoče narediti, ne da bi lase zravnali.

Zaradi strahu pred izgubo službe je od Newyorčanov težko pridobiti izpovedi o diskriminaciji, ki so jo doživeli, poroča New York Times. Prav tako je težko dokazati, da službe nisi dobil zaradi las in ne zaradi česa drugega. »Novo pravno priporočilo bo v pomoč šolskim administratorjem, delodajalcem in zaposlenim, da bodo razumeli pravico temnopoltih Newyorčanov, da si brez strahu pred stigmatizacijo in sankcijami urejajo lase, kakor sami želijo,« meni predsednica NYCCHR Carmelyn P. Malalis. Tistim, ki bodo kljub novim pravilom še naprej deležni diskriminacije na podlagi las, bo s tem omogočena pravna podlaga za pritožbo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.