ANA SMREKAR

18. 3. 2019  |  Svet

Kaj se bo po Brexitu zgodilo z angleščino?

Kakšne spremembe čakajo angleški jezik v institucijah Evropske unije po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije

Angleščina tudi po Brexitu ostaja lingua franca institucij Evropske unije.

Angleščina tudi po Brexitu ostaja lingua franca institucij Evropske unije.
© Tero Vesalainen, Pixabay

Med spremljanjem dolgotrajnih in mučnih pogajanj Velike Britanije z Evropsko unijo glede Brexita obstaja tema, ki v širši javnosti ostaja nedotaknjena. Vprašanje "kaj se bo zgodilo z uporabo angleščine v institucijah Evropske unije po odhodu Velike Britanije" morebiti ostaja neslišano, ker so se evropski poslanci že dogovorili, da angleščina kot lingua franca Evrope in tudi sveta ostaja uradni in delovni jezik, morebiti pa zato, ker bi bilo težko verjeti, da jo bo zamenjal katerikoli drug od 24 uradnih jezikov EU. Čeprav je angleščina uradni jezik še na Irskem in na Malti, jo ima kot uradni jezik EU poleg irščine prijavljeno le Irska, Malta pa je za to vlogo nominirala le malteščino in tako ne plačuje dodatnih stroškov za tolmačenje in prevajanje.

Evropska komisija je v svojem proračunu za obdobje 2021-27 potrdila, da sprememb glede uporabe, prevajanja in tolmačenja angleščine kljub Brexitu ne bo, verjetna pa je reorganizacija nekaterih administrativnih funkcij. Angleščina prav tako ostaja delovni jezik institucij EU.

"Angleščina bo ostala, ampak samo zato, ker je tako pomemben jezik komuniciranja. Če bi Francozi ali Italijani izstopili z Evropske unije, bi njihov jezik odpadel. Kabine bi odpravili, tolmači ne bi imeli več dela, saj jih ne bi bilo smiselno imeti, če nihče več ne bi govoril tega jezika. Angleščina je tu malce v posebnem položaju, ker je lingua franca celega sveta."
(Milojka Popovič, nekdanja tolmačka)

"Angleščina bo ostala, ampak samo zato, ker je tako pomemben jezik komuniciranja. Če bi Francozi ali Italijani izstopili z Evropske unije, bi njihov jezik odpadel. Kabine bi odpravili, tolmači ne bi imeli več dela saj jih ne bi bilo smiselno imeti, če nihče več ne bi govoril tega jezika. Angleščina je tu malce v posebnem položaju, ker je lingua franca celega sveta," spremembo komentira nekdanja znana slovenska tolmačka Milojka Popovič. Poudarja še, da je obstanek angleščine možen tudi zaradi čisto praktičnih razlogov, saj je to relejni jezik, torej jezik, ki se ga  tolmači poslužujejo v največjem številu. V primeru, da bi francoščina postala relejni jezik EU, bi mnogo tolmačev porabilo precej več časa za opravljanje svojega dela, saj vse države nimajo strokovnjakov, ki tolmačijo francoščino.

 Profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Bojko Bučar je mnenja, da bi se po Brexitu v šolskih sistemih članic EU odnos do angleščine lahko začel spreminjati in da bo več poudarka na učenju drugih jezikov poleg angleščine. Dodaja še, da bi angleščina lahko začela izgubljati svojo dominantno vlogo. Navsezadnje jo je pridobila šele po pridružitvi skandinavskih in vzhodnoevropskih držav, pred tem je bil lingua franca Evropske unije francoščina. Podatki Eurostata iz 2016 pa  kažejo, da se velika večina evropskih srednješolcev kot drugega tujega jezika še vedno uči angleščine, skoraj 95 odstotkov, precej manj se jih uči francoščino ali nemščino, le okoli 20 odstotkov.

Oba strokovnjaka pa se strinjata, da se bo jezik brez nadzora naravnih govorcev začel spreminjati še bolj, kot se je do sedaj. Popovičeva pravi, da tolmači angleščini, ki jo včasih uporabljajo nekateri poslanci, pravijo "pidgin english", torej  polomljena angleščina. Dodaja, da se že zdaj, kdaj tudi iz ust Britancev in Ircev, redko sliši lepo pravilno govorico.

"Tudi slovenski delegati včasih govorijo angleško; nekateri tako, da se jih absolutno ne razume, da nihče ne ve, kaj bi radi povedali. Nam je vedno nerodno, ker smo zato zraven, da tolmačimo. In Slovenci morda niti niso najslabši govorci."
(Milojka Popovič)

Na tej povezavi si lahko preberete priročnik, v katerem je višji prevajalec Evropskega računskega sodišča Jeremy Gardner naštel in opisal nekatere jezikovne posebnosti t. i. evropske angleščine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.