Žana Erznožnik

15. 3. 2019  |  Družba

Tu smo, ker moramo biti tu! 

Na tisoče mladih, ki se jim zdi njihova prihodnost pomembnejša od neopravičene ure v šoli, je danes v Ljubljani glasno zahtevalo, da jih politiki jemljejo resno

Odhod s Kongresnega trga po mestnih ulicah

Odhod s Kongresnega trga po mestnih ulicah
© Teja Ideja

EKOSISTEM > EGOSISTEM!, Denarja ne moremo jesti, Profit si vtaknite v rit!, Zanikanje ni politika!, Odrasli, odrastite!, Tudi za vaše otroke gre! To so sporočila transparentov protestnikov, ki so se danes pet minut pred poldnevom zbrali v Ljubljani. Po ocenah organizatorjev jih je bilo okoli devet tisoč. Osnovnošolci, srednješolci, študenti, družine s predšolskimi otroki, pa tudi starejši protestniki, ki so se zbrali na Kongresnem trgu in paradirali do parlamenta, so le peščica prebivalcev Zemlje, ki jim je jasno, da tako ne gre več naprej, in da so za svetlejšo prihodnost potrebne korenite sistemske spremembe.

''Dovolj imamo! Dovolj onesnaževanja, dovolj pasivnosti in dovolj praznih obljub,'' je povedala mlada soorganizatorka shoda Reja Debevc. Bučni aplavzi in žvižgi so potrdili vsesplošno strinjanje. ''Kradete nam našo prihodnost in prihodnost naših otrok, ker vam je mar le za naslednje volitve, ne za naša življenja. Tu smo, ker moramo biti tu!'' je dodala. ''Štrajkamo, ker nas drugače ne poslušajo! Borimo se za svojo prihodnost, ker se oni ne. Predlagamo predloge in ukrepe, ker jih oni ne! Ti ukrepi so uresničljivi tukaj in zdaj. Preprečujejo pa jih politiki in kapital,'' je vzklikala aktivistka Gala Alica Ostan Ožbolt, in požela še več odobravajočih vzklikov od sovrstnikov.

''Očitajo nam, da štrajkamo, zaradi štrajka samega! Da ne vemo, zakaj se borimo. Očitajo nam, da gradimo gradove v oblakih in, da ne predlagamo rešitev,'' je povzela očitke, s katerimi se soočajo mladi protestniki proti okoljski katastrofi.

"Štrajkamo, ker nas drugače ne poslušajo! Borimo se za svojo prihodnost, ker se oni ne. Predlagamo predloge in ukrepe, ker jih oni ne! Ti ukrepi so uresničljivi tukaj in zdaj. Preprečujejo pa jih politiki in kapital."
(Gala Alica Ostan Ožbolt, aktivistka)

Že sam način organizacije protesta je pokazal, da so ti očitki neupravičeni. Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) so že pred shodom pozivali, da nasilje, pijančevanje in smetenje na protestu ni dovoljeno. Več prostovoljcev se je tudi zavezalo, da bodo za sabo počistili, med drugim pa zaradi varnosti sodelujejo tudi s policijo in redarji. ''S tem želimo pokazati, da smo resni, da imamo odrasel pristop,'' je povedal Tim Gregorčič iz gibanja MZPP.

Množica na Kongresnem trgu

Množica na Kongresnem trgu
© Uroš Abram

Dokaz, da mladi niso zgolj sanjači brez konkretnih predlogov, je pismo s predlogi in zahtevami, ki so ga predali predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Ta jim je ponudil sodelovanje pri oblikovanju bodoče podnebne politike. Sprejel jih je tudi predsednik Državnega zbora (DZ) Dejan Židan. Dejal je, da bo o zahtevah obvestil vse poslance in poslanke in, da bodo njihove zahteve formalno vključili na seje parlamentarnih odborov. Predstavniki MZPP so se mu zahvalili za sprejem in opozorili, da bodo spremljali delovanje DZ ter vlade, in nadaljevali svoje aktivnosti, če ne bo prišlo do konkretnih ukrepov.

Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) so že pred shodom pozivali, da nasilje, pijančevanje in smetenje na protestu ni dovoljeno. Več prostovoljcev se je tudi zavezalo, da bodo za sabo počistili. 

Kaj mladi sploh pričakujejo od protesta? ''Prepričana sem, da bo protest vplival na veliko posameznikov, a mislim, da ni dovolj, če se samo posamezniki trudimo živeti okolju prijazno. Kapitalizem Zemljo obravnava, kot brezplačen kapital, zato se bo moral spremeniti celoten sistem!'' je prepričana študentka Metka z Akademije za umetnost in oblikovanje.

Podobno razmišlja Lena Penšek: ''Protest je zgolj prvi korak, da se stvari premaknejo, a je pač treba narediti ta prvi korak! Verjamem v to, da bomo premaknili nekaj v glavah ljudi, kar je predpogoj za sistemske spremembe. Ne gre se nam samo za to, da bi mlade vzeli resno. Okoljska problematika mora postati osrednja tema pogovorov na vseh ravneh, ne le skrb posameznih aktivističnih skupin.''

Več kot deset mladih sogovornikov je zatrdilo, da kot posamezniki živijo kar se da okolju prijazno. Aja z Gimnazije Poljane, ki je tudi strastna zagovornica podnebne pravičnosti, je povedala, da njena generacija o ugašanju luči in varčevanju z vodo posluša že celo življenje, in da veliko posameznikov tudi deluje v skladu s tem. ''Naš namen zato ni pritiskati na posameznike. Potrošniki so že zdaj pod dovolj velikim pritiskom. Po eni strani se od njih pričakuje, da čim več nakupujejo, po drugi strani pa, da so pri tem okoljevarstveni. To je možno samo do neke mere, ker posamezniki sploh nimajo dosti izbire. Izbirajo lahko med izdelkom, ki je do okolja zelo slab, in izdelkom, ki je slab,'' je povedala 16-letna Aja, v imenu Mladih za podnebno pravičnost. ''S protestom apeliramo na vlado in tiste, ki imajo moč, da uvedejo nujno potrebne sistemske spremembe,'' je še dodala.

''Naš namen zato ni pritiskati na posameznike. Potrošniki so že zdaj pod dovolj velikim pritiskom. Po eni strani se od njih pričakuje, da čim več nakupujejo, po drugi strani pa, da so pri tem okoljevarstveni. S protestom apeliramo na vlado in tiste, ki imajo moč, da uvedejo nujno potrebne sistemske spremembe."
(Aja, Gimnazija Poljane)

Več šolarjev se je shoda udeležilo, kljub tveganju, da jim v šoli izostanka ne bi opravičili. Med njimi je bila tudi skupina 16-letnic z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubjana. ''Na naši šoli je izostanek zagotovljeno upravičen samo predstavnikom razreda. Predstavniki našega razreda so že odšli, me pa smo ostale, ker se nam zdi morebitna neopravičena ura manj pomembna od naše prihodnosti,'' so povedale nekaj minut pred uradnim začetkom protesta.

Trg republike, Ljubljana

Trg republike, Ljubljana
© Uroš Abram

Šole so se na opravičevanje odsotnosti zaradi protestiranja odzvale različno. Dijaška skupnost Gimnazije Ledina je že pred shodom pobirala podpise prisotnih, dijake pa pozvala, naj nosijo puloverje z znakom šole. Na Gimnaziji Poljane je skupnost s 100 odstotki glasov izglasovala sodelovanje na protestu, a je vodstvo šole zaradi varnosti mladoletnikov pristalo zgolj na sprejemanje opravičil staršev. Na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, Gimnaziji Domžale in nekaterih drugih srednjih šolah so morali protestniki (da ne bi dobili neopravičene ure) kot dokaz za prisotnost na shodu razredničarkam posredovati selfi ali skupinsko fotografijo s protesta.

Na nekaterih srednjih šolah so morali protestniki (da ne bi dobili neopravičene ure) kot dokaz za prisotnost na shodu razredničarkam posredovati selfi ali skupinsko fotografijo s protesta.

Na shodu je bilo tudi nekaj učiteljic in profesoric. Tri profesorice z Gimnazije Ljubljana so bile razočarane, da profesorjev, ki bi z udeležbo protesta podprli mlade, ni bilo več. Anja Ožbolt, Ana Žigon in Mojca Dimec od svojih učencev ne bodo zahtevale opravičil, ''ker je razlog za izostanek popolnoma upravičen''. Se bo s protestom kaj spremenilo? ''Mora se,'' je prepričana profesorica Dimec.

Jeza nad ignoranco, razočaranje nad politiki in starejšimi generacijami, ter skrb za skupno prihodnost so združili mlade po vsem svetu. Današnji protestni shodi so potekali na vseh celinah (tudi na Antarktiki) v več kot 123 državah. Dogodkov je bilo več kot dva tisoč, med drugim tudi v osmih slovenskih mestih. Protesti v večih državah že mesece potekajo vsak petek, in bodo tudi v Ljubljani, če bo potrebno, je dejala Gala Alica Ostan Ožbolt. 

Če vzkliki prebivalcev Zemlje ne bodo uslišani zdaj, ob tako veliki podpori po svetu, so politiki res gluhi. Za kapital žal že vemo, da je. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.