Rdeča luč na prehodu za pešce, vi pa šele na sredini ceste?

Raziskave so pokazale, da se v okoljih, prijaznih do pešcev, izboljšajo pogoji za družabnost, poveča se občutek lokalne pripadnosti in medsebojnega zaupanja, več pa naj bi bilo tudi prostovoljstva

Se vam je že zgodilo, da se je, potem ko ste dolgo čakali na zeleno luč za pešce, rdeča luč prižgala, še preden vam je uspelo priti do sredine cestišča? Tudi vi včasih prečkate cesto tam, kjer ni prehoda za pešce, ker je do naslednjega predaleč? Ste že hodili po pločniku, ki je nato nenadoma postal tako ozek, da ni bilo več prostora za hojo? Vse to so po besedah Marka Peterlina z Inštituta za politike prostora simptomi mesta, ki je slabo prilagojen pešcem. 

Pešci pa smo vsi. Tudi tisti, ki se večinoma prevažamo z osebnimi avtomobili, kolesi ali javnim prevozom, moramo do vozila priti peš. Žal tega urbanistične zasnove številnih (slovenskih) mest ne upoštevajo.

Namesto parkov in trgov kjer bi se srečevali meščani različnih slojev, starosti ter zanimanj prostor zasedajo parkirišča. Namesto ljudi pa so, po besedah krajinske arhitektke Maje Simoneti, imeli še do nedavnega v vseh slovenskih mestih prednost njihovi avtomobili.

Pešci smo vsi. Tudi tisti, ki se večinoma prevažamo z osebnimi avtomobili, kolesi ali javnim prevozom, moramo do vozila priti peš. Žal tega urbanistične zasnove številnih (slovenskih) mest ne upoštevajo. Namesto parkov in trgov, kjer bi se srečevali občani, prostor zasedajo parkirišča. 

Na to problematiko je pred več kot pol stoletja začela opozarjati legendarna ameriška urbana aktivistka in teoretičarka Jane Jacobs, ki je postala inspiracija za urbane sprehode Jane’s Walk. Ti so se iz Toronta v Kanadi razširili po več sto mestih, od leta 2011 tudi po slovenskih.

Od takrat je bilo v Sloveniji 152 sprehodov v 38 mestih in mestecih, ki se jih je udeležilo več kot  3200 sprehajalcev. Z urbanimi sprehodi želijo organizatorji spodbujati skupinsko spoznavanje lokalne skupnosti in prostora ter spodbuditi razpravo o njem. Sprehodi, ki jih vodijo prebivalke in prebivalci sami, so orodje za zaznavanje težav v mestu in izmenjavanje idej o tem, kako bi težave odpravili ali drugače izboljšali kakovost življenja.

Raziskave so namreč pokazale, da se v okoljih, prijaznih do pešcev, izboljšajo pogoji za družabnost, poveča se občutek lokalne pripadnosti in medsebojnega zaupanja, več pa naj bi bilo tudi prostovoljstva. S trajnostnim urbanističnim načrtovanjem in urejanjem, ki se usmerja v dejanske potrebe človeka lahko izboljšamo tudi fizično zdravje - ker se ljudje več gibajo, več časa preživijo zunaj in živijo v manj onesnaženem okolju.

Urbani sprehodi po Sloveniji so že prinesli konkretne (prostorske) spremembe. V Tolminu so na pobudo "Janinih sprehajalcev" uredili klančino, ki zdaj gibalno oviranim in pešcem z otroškimi vozički lajša dostop do javnega prostora. V Ljubljani se je iz pobude razvila iniciativa Uredimo Vodnikovo, katerih predloge bo Mestna občina Ljubljana upoštevala pri prenovi ulice. Kdor si želi bolje spoznati svojo lokalno skupnost ali jo spremeniti, se bo lahko udeležil ali pomagal pri organizaciji urbanega sprehoda po svojem kraju tudi letos. Globalna sprehajalna akcija bo potekala med 3. in 5. majem, v nekaterih slovenskih mestih pa tudi v tednu do 12. maja.

Rezultati so odvisni tudi od lokalnih skupnosti. Na inštitutu za politike prostora menijo, da bi lahko proces od pobude do konkretne spremembe olajšali participativni občinski proračuni, ki so že uveljavljeni v nekaterih slovenskih občinah. Po podatkih Inštituta Danes je nov dan je na lanskih lokalnih volitvah zmagalo 57 kandidatov in kandidatk, ki so obljubili uvedbo participativnega proračuna.