Monsanto mora plačati 80 milijonov dolarjev odškodnine

Gigant v lasti nemškega Bayerja je izgubil tožbo proti bolniku, ki je zaradi uporabe pripravka z glifosatom zbolel za rakom

Ameriški  biotehnološki gigant Monsanto mora po razsodbi zveznega sodišča v San Franciscu plačati 80, 3 milijone dolarjev odškodnine bolniku, ki naj  bi zaradi uporabe herbicida zbolel za rakom na grlu. Proizvajalec  semen in herbicidov, ki ga je lani za 63 milijard dolarjev kupil nemški kemični in farmacevtski koncern Bayer, se poleg tega sooča še z mnogimi drugimi tožbami, razsodba v prid tožniku pa bi k tožbi lahko spodbudila še druge Američane.

"Razočarani smo nad odločitvijo sodišča, vendar ta ne zmanjša pomena naših dolgoletnih raziskav in odločitev regulatorjev, ki so odobrili uporabo herbicidov z glifosatom, saj niso kancerogeni," so sporočili iz Bayerja. "Ta sodba ni povezana z drugimi primeri, ki še potekajo," so dodali.

Sodišče je presodilo, da Monsanto ni storil dovolj pri opozarjanju uporabnikov o tveganjih herbicida, ki vsebuje sporni glifosat, zato mora Edwinu Hardemanu plačati odškodnino, ki vsebuje tudi sredstva za stroške zdravljenja, poroča STA.

Hardeman, 70-letni bolnik z ne-Hodgkinovim limfomom, obliko raka, in tožnik v sodbi, je dolga leta uporabljal herbicid Roundup, ki vsebuje sporni glifosat.  Herbicid, ki se najpogosteje uporablja za odstranjevanje plevela, po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) spada na seznam "verjetno rakotvornih", ameriška Agencija za zaščito okolja (EPA) in Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa ga nanj ne uvrščata.

Evropska unija je leta 2017 uporabo glifosata dovolila še za naslednjih pet let, kar pomeni, da ga lahko uporabljamo tudi v Sloveniji, čeprav Monsanto pri nas nima podružnice. Nacionalni inšitut za javno zdravje vseeno nadaljuje z izvajanjem t. i. toksikovigilance, procesa, ki zbira informacije o morebitnih učinkih, spremlja učinke kemičnih snovi na ljudi, presoja varnost kemičnih snovi, posreduje pomembne podatke javnosti in pripravlja predloge za izboljšanje kemijske varnosti. V proces toksikovigilance so poleg inštitucij javnega zdravja vpletene še številne druge službe kot so centri za zastrupitve, inštitucije za proučevanje in zagotavljanje varstva pri delu, vladni uradi, zveze potrošnikov in nenazadnje nevladne organizacije, je še zapisano na spletni strani Slovenskega toksikološkega društva.

4e8cyNyw4mg