Žana Erznožnik

 |  Mladina 13  |  Politika

Do kdaj bo socialna država spodbujala prekarno delo v svojih ustanovah?

Državna uprava mora postati zgled

Kulturna antropologinja Miša Gams je leta 2014 s čiščenjem čevljev opozarjala, da je delovnih mest malo in da so pogosto prekarna

Kulturna antropologinja Miša Gams je že leta 2014 s čiščenjem čevljev opozarjala, da je delovnih mest malo in da so pogosto prekarna
© Borut Krajnc

Na začetku marca je javnost pretresla zgodba čistilke, zaposlene na ptujski Osnovni šoli Olge Meglič, za katero so se odločili, da jo z 39 leti delovne dobe prezaposlijo pri zunanjem izvajalcu. Gre za eno od štirih do tedaj zaposlenih čistilk v osnovni šoli in eno izmed – po ocenah predstavnika Delavske svetovalnice Gorana Lukića – več tisočih delavk in delavcev, ki so prek zunanjih izvajalcev zaposleni na javnih zavodih.

Čeprav velik del teh delavcev dela redno, nepretrgano in vestno, imajo manj pravic kot drugi delavci v javnih zavodih. Eden od razlogov, zakaj javni zavodi to počno, je želja po zniževanju stroškov. To je kot razlog za prezaposlitev čistilk navedla tudi ravnateljica omenjene ptujske šole. A pri delih, kot sta čiščenje in varovanje, so stroški storitve skoraj enaki stroškom dela, zunanje izvajalce javni zavodi izbirajo prek javnih razpisov, pri katerih je pogosto najpomembnejši dejavnik nizka cena, zato težo tekmovanja med zasebnimi agencijami po vsej verjetnosti nosijo delavci.

Da ti v resnici javnih zavodov ne stanejo veliko manj, kaže to, da poleg samega dela javni zavod plača tudi posrednikovo administracijo, direktorja agencije in dobiček, ki ga agencija pričakuje. Lastnik enega največjih slovenskih čistilnih servisov Miha Strmljan je namreč tudi eden najbogatejših ljudi v Sloveniji.

Čeprav velik del prekarnih delavcev dela redno, nepretrgano in vestno, imajo manj pravic kot drugi delavci v javnih zavodih. Eden od razlogov, zakaj javni zavodi to počno, je želja po zniževanju stroškov.

Skupina desetih sindikatov in petih sorodnih organizacij je prejšnji četrtek objavila zahtevo po neposredni zaposlitvi vseh »zunanjih« čistilcev, varnostnikov, kuharskega osebja ipd. v javnem sektorju. Na njihov poziv se je takoj odzvalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer se »zavedajo potencialnih nevarnosti« tako imenovanega outsourcinga.

Ker so pristojnosti javnega naročanja znotraj državne uprave s centralizacijo prešle na ministrstvo za javno upravo, so to z ministrstva za izobraževanje pozvali, »naj se ta problematika uredi sistemsko«, sami pa so predlagali ustrezno zaposlovanje. V odzivu so z ministrstva za javno upravo sporočili, da se tudi pri njih zavedajo problematike in da bodo pripravili analizo, »ki bo odgovorila na vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi zaposlitev čistilk in organizacijo čiščenja, pa tudi nekaterih drugih storitev, ki so zdaj predmet najema, prevzela družba v državni lasti«.

Ustanovitev javne agencije, v kateri bi bili zaposleni ti kadri in bi jih po potrebi posojala javnim zavodom, je ena od mogočih rešitev, podprl pa jo je tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Koalicija se je v sporazumu z Levico zavezala, da bo do konca leta prekinila sporne zaposlovalne prakse v javnih zavodih. Zakonska podlaga za zaposlitev zunanjih delavcev v javnem sektorju naj bi bila sprejeta novembra.

»V državni upravi moramo biti zgled pri preprečevanju neželenih oblik prekarnega dela,« je dan po podpisu sporazuma tvitnil minister za šolstvo Jernej Pikalo. V komentarjih so bili nekateri zadovoljni, drugi pa bodo zadovoljni šele, ko se bo od besed prešlo k dejanjem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.