Levica: Slovenija naj Assangeu ponudi politični azil

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange bo do 2. maja, ko bo sodišče odločalo o zahtevi za izročitev ZDA, v priporu. Odzivi na njegovo aretacijo se vrstijo v vseh državah.

Po sedmih letih bivanja na ekvadorski ambasadi v Londonu je včeraj britanska policija aretirala 47-letnega avstralca Juliana Assangea. Policijske enote naj bi bile na veleposlaništvo povabljene po umiku diplomatskega azila s strani ekvadorske vlade. Na dogajanje se je odzval tudi slovenski filozof Slavoj Žižek, ki je prepričan, da je šlo za dolgo načrtovano zadevo, in da je aretacija samo zadnje dejanje "v umazani kampanji proti ustanovitelju Wikileaksa". Na incident se je odzvala že tudi slovenska stranka Levica, ki meni, da bi morali Assangeu v Sloveniji ponuditi politični azil.

"Predsednik Ekvadorja je odvzel politični azil Julianu Assangeu in s tem omogočil britanski policiji da vstopi v poslopja ekvadorske ambasade v Londonu in ga aretira. Gre za vrhunec s strani ZDA organiziranega večletnega napada s ciljem diskreditiranja novinarja in žvižgača, ki je s svojim delovanjem objavljal in razkrival pristne dokumente, ki pričajo o spornih, koruptivnih in kriminalnih praksah več vlad in organizacij," je v imenu Levice zapisal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, umik političnega azila za Juliana Assangea s strani ekvadorske vlade in aretacija ustanovitelja Wikileaksa s strani britanske policije pa je označil za sramotni dejanji, ki predstavljata kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava ter ogrožata svobodno in neodvisno novinarstvo.

Aretacijo ustanovitelja WikiLeaksa so v Levici označili za močan napad na vpogled javnosti v prakse vlad in njihovih agencij, ki omejujejo posameznikovo svobodo: "Ekvadorska vlada je s preklicem kršila zavezo, ki so jo številni predstavniki v OZN večkrat izrazili, da bi zaščitili Juliana Assangea."

"Gre za vrhunec s strani ZDA organiziranega večletnega napada s ciljem diskreditiranja novinarja in žvižgača, ki je s svojim delovanjem objavljal in razkrival pristne dokumente, ki pričajo o spornih, koruptivnih in kriminalnih praksah več vlad in organizacij."
(Matej T. Vatovec, Levica)

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec javno poziva slovensko vlado, naj stori vse, kar lahko, da prepreči izročitev Juliana Assangea ZDA ter mu ponudi politični azil v Sloveniji. "V ZDA se namreč Assange sooča z obsodbo na doživljenjsko zaporno kazen ali celo smrtno kazen zaradi razkrivanja ameriških vojnih zločinov. Upravičeno lahko sumimo, da ne bo deležen pravičnega sojenja," so še zapisali v Levici.

Britanska policija je pojasnila, da so Assangea aretirali na podlagi zapornega naloga iz junija 2012 zaradi kršitve pogojnega izpusta in zahteve ZDA po izročitvi. Sodišče v Londonu ga je za tem že spoznalo za krivega kršitve pogojnega izpusta, za kar mu grozi do 12 mesecev zapora. O zahtevi ZDA za izročitev bo sodišče odločalo 2. maja, do takrat pa Assange ostaja v priporu. Ekvadorski predsednik Lenin Moreno je pojasnil, da so Assangeu azil odvzeli, ker je večkrat kršil mednarodne konvencije, ob tem pa je poudaril, da je od Velike Britanije dobil zagotovila, da Assangea ne bodo izročili državi, kjer bi ga lahko doletela smrtna kazen.

V nekaterih zveznih državah ZDA je smrtna kazen legalna, med kršitvami, ki so lahko kaznovane s smrtjo, pa je tudi zločin proti državi. Assange, ki je odgovoren za objavo več tisočih zaupnih dokumentov ameriških diplomantov, je v ZDA obtožen zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning. Obtožnica ga bremeni, da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, za kar mu grozi pet let zapora, je sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo.

''Jaz ne bi krivil Ekvadorja. Ekvador je bil pod težkim pritiskom ZDA."
(Slavoj Žižek, filozof)

Assangeova odvetnika se izročitve ZDA bojita, po mnenju njegovega švedskega odvetnika Pera Samuelssona bi bila izročitev povsem nesprejemljiva. "Cilj vsega, kar smo počeli, je bilo preprečiti ta scenarij,'' je dejal za švedsko televizijo SVT.  Odgovorni urednik Wikileaksa je v sredo sporočil, da je bil Assange od leta 2017, ko je predsedniški položaj v Ekvadorju prevzel Moreno, pod stalnim nadzorom, kot da bi živel v Trumanovem šovu.

Na dogajanje se je odzval tudi nekdanji ekvadorski predsednik Rafael Correa, ki je svojega naslednika Morena prek tviterja označil ''za največjega izdajalca v latinskoameriški zgodovini". ''Jaz ne bi krivil Ekvadorja. Ekvador je bil pod težkim pritiskom ZDA,'' je za rusko televizijo RT povedal slovenski filozof Slavoj Žižek. 

Prepričan je, da je aretacija zgolj zadnje dejanje dolgo načrtovane umazane kampanje proti Assangeu, ki je v resnici kampanja proti neodvisnemu novinarskemu delovanju Wikileaksa. Ta slovi po tem, da še nikoli ni objavil lažnih dokumentov. Po Žižkovem prepričanju so v prvem koraku Wikileaks povezali z Rusijo, potem pa so naredili atentat na Assangeovo osebnost. Označili so ga za arogantneža in paranoika, kasneje pa naj bi ga diskvalificirali celo z nizkotnimi izjavami ''da ne čisti stranišča, da smrdi in tako naprej.'' Podobno so pri Wikileaksu zapisali, da je Assange žrtev "sofisticiranega poskusa razčlovečenja, delegitimacije in pregona".

Assangeova aretacija po presoji Žižka ni dejanje maščevanja, ampak bolj zgled boja proti prostemu pretoku informacij. ''Življenja vseh nas so dandanes pod nadzorom družbenih omrežij, zato je še toliko pomembneje, kdo jih nadzira. To je največja grožnja naši svobodi,'' je dejal. Tega nadzora se ne zavedamo, ker ni tako očiten kot v času ''policijskih držav''. Kljub temu, da je vsak naš korak zabeležen se počutimo svobodne, zato pa smo toliko lažje zmanipulirani, je dodal: "Wikileaks je utelešal upor proti temu.''