Cepim se, zaščitim vse

Slogan, pod katerim poteka letošnji svetovni teden cepljenja, poziva vse, naj najprej sebe in tako še druge s cepljenjem zaščitijo pred nalezljivimi boleznimi

Letošnji svetovni in evropski teden cepljenja, ki od včeraj in vse do 30. aprila poteka pod sloganom Cepim se, zaščitim vse, želi ob porastu nezaupanja v cepljenje izpostaviti pomembnost tega, da lahko z velikim deležem cepljenih v družbi preprečimo prenos in širjenje nalezljivih bolezni in da lahko k zaščiti pred njimi prispeva vsak posameznik.

"Letos se evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj. Pravzaprav obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse. V našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na socialnih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem," je v svoji poslanici poudarila predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Aiga Rurane.

"Letos se evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj. Pravzaprav obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse."
Aiga Rurane (vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji)

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so zapisali, da pred nalezljivimi boleznimi cepiva ne ščitijo le posameznika, temveč tudi družbo. Z dovolj velikim deležem cepljenih v skupnosti lahko preprečimo prenos in širjenje nalezljive bolezni. Dovolj velik delež cepljenih ščiti tudi tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni.

WHO je dvom v cepljenje razglasila za eno največjih groženj javnemu zdravju - po svetu še vedno za s cepljenjem ozdravljivimi boleznimi vsako leto umre 1,5 milijona otrok, približno 20 milijonov otrok pa sploh ni cepljenih proti takim boleznim. Ena od njih so ošpice, izbruhi katerih so vedno pogostejši. Po podatkih Unicefa je bilo v prvih treh mesecih letos v svetu prijavljenih več kot 110.000 primerov ošpic, kar je skoraj 300 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V celotnem letu 2017 je zaradi ošpic umrlo približno toliko ljudi, večinoma otrok, med leti 2010 in 2017 pa skoraj 170 milijonov otrok ni prejelo prvega od predvidenih dveh odmerkov cepiva proti eni najbolj nalezljivih bolezni na svetu. Izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč je izpostavil, da je alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem. Enako poudarjajo tudi na NIJZ in dodajajo, da je bila v Sloveniji precepljenost za bolezni, pri katerih je cepljenje obvezno, desetletja med najvišjimi v Evropi.

"Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito."
Tomaž Bergoč (izvršni direktor Unicefa Slovenija)

Vseeno pa so pretekli vikend na ljubljanskem UKC zabeležili dva primera bolnikov z ošpicami. Oba bolnika sta se prej nahajala v tujini in bolezen najverjetneje prinesla od tam, saj v Sloveniji od leta 2009 ni bil zabeležen noben primer ošpic. Preliminarni podatki o precepljenosti  predšolskih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam za leto 2018 kažejo na 93,1-odstotno precepljenost.

Pri projektu Imuno, ki so ga zasnovali študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, poudarjajo in svetujejo, naj se pri iskanju informacij o cepljenju in cepivih naslonimo na preverjene in z dokazi podprte podatke. Vodja projekta Vid Čeplak Mencin dodaja, da je razloge za nezaupanje v cepljenje treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami. Slednje lahko izkoristimo v prid zagovorništvu cepljenja ter omogočimo enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev. Študentje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru pa s svojim projektom Vakcinet opozarjajo še na en pomemben vidik (pre)cepljenosti, in sicer je to precepljenost zdravstvenih delavcev in med njimi tudi študentov medicine. S cepljenjem poskrbijo za svojo zaščito in zaščito bolnikov, hkrati pa s tem zagotavljajo verodostojnost, varnost in učinkovitost cepljenja ter cepiv.

"Razloge za nezaupanje v cepljenje treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami."
Vid Čeplak Mencin (vodja projekta Imuno)

Več o slovenskih proticepilcih ter o projektu Imuno, ki na svojem Facebook profilu razbija mite o cepljenju, si lahko preberete na tej povezavi.