Žana Erznožnik

26. 4. 2019  |  Mladina 17  |  Politika

Bo država popravila krivice?

Dvanajst let napačnega tolmačenja in tri leta sprenevedanja

Ministrica Ksenija Klampfer

Ministrica Ksenija Klampfer
© Uroš Abram

Slepi in slabovidni otroci ter njihovi starši so bili 12 let prikrajšani za enega od dodatkov. Dvaindvajset prikrajšanih je več let poskušalo po sodni poti doseči izplačilo tega dodatka. Večinoma neuspešno. Kot je decembra v Odmevih pojasnil takratni direktor direktorata za družino Andrej Del Fabro, država napake ne more popraviti, ker za to »ni pravne podlage«. Pred kratkim je ministrica za delo Ksenija Klampfer obljubila pravno podlago in popravo krivic. Z ministrstva so sporočili, da »predlog zakona intenzivno pripravljajo in si želijo, da bi bil v vladi obravnavan do poletja«.

Kakšno je ozadje zgodbe? S 1. januarjem 2003 je začela veljati določba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero se je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo razširila tudi na slepe otroke. So pa bili starši in skrbniki teh otrok po drugem zakonu upravičeni do dodatka za nego. Prišlo je do napačnega pravnega tolmačenja, da gre za različna izraza z enako vsebino in da morajo zato upravičenci izbirati med obema pravicama in se odločiti zgolj za eno. Takšno razumevanje je pred uvedbo nove določbe poslal takratni predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Brane But skupaj s prošnjo za pojasnilo o novi uredbi, da bi »lahko svojim članom posredovali pravilno informacijo«.

Z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so decembra 2002 odgovorili, da se »v celoti strinjajo z ugotovitvami glede izvajanja določbe«. Napačno tolmačenje so poslali območnim enotam. Ista, napačna interpretacija je bila sporočena tudi centrom za socialno delo. Iz dopisovanja med ministrstvom in centri za socialno delo razberemo, da je napačna navodila poslalo tudi ministrstvo. Na konkretna vprašanja, kako se je to zgodilo, nismo dobili odgovora.

Starši slepih in slabovidnih otrok so od uvedbe nove določbe torej dobivali navodila, naj se odločijo za eno od pravic. Nekateri so leta 2003 kljub temu vložili prošnjo za obe. Večinoma so bili zavrnjeni. Država je, po navedbah RTV, od staršev, ki so nekaj časa vendarle prejemali oba dodatka, zahtevala, da razliko vrnejo, in to so večinoma storili. Eden izmed njih se je obrnil na sodišče. Leta 2012 je višje sodišče odločilo, da se dodatka ne izključujeta. Ministrstvo je centre za socialno delo o tem obvestilo več kot tri leta kasneje. Zakaj tako pozno? Z ministrstva so odgovorili, da ravnanja iz prejšnjega mandata ne morejo komentirati, »ker razloga ne poznajo«.

Ministrica Klampferjeva se je februarja letos oškodovanim otrokom in staršem opravičila in dodala, da besede ne bodo dovolj. Zato zdaj ministrstvo obljublja povračilo neizplačanih dodatkov za nazaj vsem upravičencem, ne le tistim, ki so se odločili za tožbo. Staršem obljublja tudi ustavitev sodnih postopkov in povračilo sodnih stroškov. A niti to naj ne bi bilo dovolj.

Kot je v Odmevih povedala Andreja Pader, ki neformalno vodi starše slepih, je teh 200 evrov na mesec, ki jih niso prejemali, za slepe otroke pomenilo morje, spremljevalca ali terapije. Te preprečijo napredovanje bolezni. Danes, ko je njen sin star 21 let, tudi z izplačanimi dodatki škode za nazaj ne bo mogoče popraviti. Paderjeva meni, da sta s sinom le ena od približno 45 družin, ki so bile do dodatka upravičene, pa ga niso prejemale.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.