AS, STA

8. 5. 2019  |  Družba

Pregon novinarjev, ki so objavili prisluhe Tomažu Lovšetu

Nekdanji Dnevnikovi novinarji in odgovorna urednica ne priznavajo krivde za zlorabo osebnih podatkov z objavo prisluhov

Tomaž Lovše z ameriškim igralcem Benom Affleckom

Tomaž Lovše z ameriškim igralcem Benom Affleckom
© Matej Leskovšek

Na današnjem sojenju nekdanjim novinarjem in odgovorni urednici Dnevnika Primožu Cirmanu, Vesni Vuković in Suzani Rankov ter zastopniku časnika na okrajnem sodišču v Ljubljani obtoženi niso priznali očitanega dejanja zlorabe osebnih podatkov z objavo prisluhov Tomažu Lovšetu. Med obtoženimi je tudi nekdanji novinar Dnevnika Tomaž Modic, vendar je bil predobravnavni narok zanj prestavljen.

Jeseni 2013, v času prodaje Mercatorja, je Dnevnik objavil vrsto člankov o ozadju prodaje največjega slovenskega trgovca, med katerimi je bila tudi vsebina policijskih prisluhov Lovšetu, ki je pred leti svetoval pri prodaji. Na Dnevniku so takrat objavo prisluhov upravičevali z javnim interesom, češ da so ocenili, da gre za informacije, ki razkrivajo nove razsežnosti ozadij največjega prevzema v Sloveniji in način delovanja domačih elit, ki vplivajo na življenje vseh državljanov, je dejala tedanja odgovorna urednica Suzana Rankov.

Odvetnik Mirko Bandelj, ki zastopa Vesno Vuković, je na predobravnavnem naroku ocenil, da bo postopek odvisen predvsem od pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, pa tudi od ugotovitve dejanske verodostojnosti objavljenih domnevnih prisluhov, saj je Lovše v civilnih pravdnih postopkih zanikal njihovo verodostojnost. Zato obramba predlaga dodatne dokaze in skupaj s tožilstvom vztraja pri zaslišanju vseh štirih posameznikov, ki so povezani s prisluhi; poleg Lovšeta še nekdanjega lastnika Agrokorja Ivice Todorića, odvetnika Mira Senice in nekdanjega visokega uslužbenca investicijske banke Goldman Sachs Alexandra Dibeliusa.

"Novinarji ne smejo in ne morejo razkriti vira svoji informacij."
(obramba obtoženih Dnevnikovih novinarjev)

Poleg tega zahtevajo pridobitev vseh prepisov in ponovno poslušanje originalnih posnetkov, da bi dognali, ali gre v objavljenih prepisih dejansko za prisluhe, ki so bili pridobljeni po odredbi preiskovalnega sodnika, saj "novinarji ne smejo in ne morejo razkriti vira svojih informacij". Poudarili so še, da  je odločilno tudi vprašanje, ali novinarji res nimajo nobene zakonske podlage, ki bi jim omogočala objavo podatkov, ki so pomembni za javnost, gospodarski razvoj in obstoj Republike Slovenije. Zato predlagajo zaslišanje še dveh akterjev, tedanjega predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažica in hrvaškega novinarja Borisa Dežulovića, ki bi pričal o pomenu poročanja o prodaji Mercatorja za hrvaško javnost.

Obramba na podlagi lastnega vedenja o tem, da je zadevo spremljala tudi Slovenska obveščevalno-varnostna služba, predlaga še pridobitev morebitnih izsledkov in prisluhov, ki so jih pridobili oni in si med pričami želi več oseb, ki so sodelovale pri inšpekcijskem nadzoru, povezanim z uhajanjem prisluhov v javnost. Ker želijo odgovoriti tudi na dilemo, zakaj tožilstvo preganja novinarje, katerih dolžnost je informiranje javnosti, tisti, ki so dolžni prisluhe varovati in hraniti, a jih vseeno ne, pa ostajajo nekaznovani, predlagajo, da sodišče pridobi tudi kazensko ovadbo in prisluhe zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v t. i. zadevi farmacevtka.

"Kazensko preganjanje novinarjev zaradi objave podatkov v nedvomnem javnem interesu je nesprejemljivo. Takšne pregone novinarjev lahko razumemo le kot zlorabo in poseg v svobodo govora."
(Društvo novinarjev Slovenije)

Na sojenje se je odzvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Na svoji spletni strani so ponovno poudarili, da je kazensko preganjanje novinarjev zaradi objave podatkov v nedvomnem javnem interesu nesprejemljivo in da takšne pregone novinarjev lahko razumemo le kot zlorabo in poseg v svobodo govora. Prav tako so pozvali tožilstvo, naj odstopi od pregona, saj gre za primer, ki bi lahko pomenil konec preiskovalnega novinarstva v Sloveniji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.