I feel Slovenia 

Spoštovani g. Boris A. Novak, začudeno sem prebral vaš odziv na članek naše novinarke Lare Paukovič z naslovom I feel Slovenia. Nemudoma sem šel zaskrbljeno brat ta članek, objavljen že konec marca; nisem imel namreč v spominu, da bi kolegica Lara v njem navedla karkoli, kar bi lahko kogarkoli prizadelo, ali da bi v njem videl kakšno posmehovanje. Verjamem, da je na podoben način vaše pismo kot jaz prebral marsikateri bralec Mladine. Da si je torej mislil, tukaj so ga pa res nekaj polomili.

Ponovno sem prebral ta Larin članek. In nato še enkrat. Pa še vedno nisem razumel, od kod se je nabrala vsa vaša grenkoba. In da bo bralcem lažje, ga v celoti vnovič objavljam: Naslov: I feel Slovenia Podnaslov: Zakrnela slovenščina in provincialna družba Avtorica: Lara Paukovič Med pomembnejšimi nalogami Slovenske akademije znanosti in umetnosti je skrb za slovenski jezik – vendar Komisija za slovenski jezik v javnosti z njegovim stanjem ni zadovoljna. Na tiskovni konferenci so njeni predstavniki omenili nekaj dejavnikov, zaradi katerih bi slovenščina lahko začela izgubljati osrednje mesto v domači jezikovni krajini. Že lani so opozorili, da je vse več javnih napisov, imen lokalov ipd. v tujih jezikih, zlasti v angleščini.

Toda ali naj bi to res bila težava? Navsezadnje angleški izrazi preoblikujejo tudi pogovorni jezik in obstajajo pojmi, za katere nimamo slovenskih enobesednih ustreznic, na primer selfie (sicer neposrečeno preveden kot sebek), wanderlust ali razmerja on-off, zato pač zanje uporabimo izvirni izraz.

Dr. Mojca Krevel, profesorica na Oddelku za anglistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, meni, da je udomačevanje tujih – zdaj večinoma angleških – izrazov del razvoja jezika. »Posvajanje izrazov iz drugih jezikov slovenščine ne siromaši, ampak jo bogati. Zagotavlja ji možnost izražanja tistega, za kar še nima ustreznega izrazja. Jezik je živa stvar in se vseskozi spreminja, hkrati pa se prilagaja rabi in razmeram v družbi, ne obratno. Jezikovni purizem ima v praksi nasproten učinek – če se ljudje ne morejo sproščeno izražati v svojem jeziku, si bodo pač pomagali z drugimi jeziki.« Bolj kot »vdiranje« angleških besed v vsakdanjojezikovno rabo je kritično razvrednotenje slovenščine v znanosti. Vendar to – po besedah Mojce Krevel, ki se z omembo tega področja kot problematičnega strinja – ni povezano z vlogo angleščine v družbi, pač pa s sistemom vrednotenja znanstvenih dosežkov in financiranja znanosti.

Znanstveni članki v slovenščini so pri točkovanju diskriminirani. Ni težava v tem, da se visoko ovrednotijo prispevki slovenskih raziskovalcev v mednarodnih znanstvenih revijah, ampak razvrednotenje člankov tistih, ki zaradi narave svojega dela objavljajo samo v slovenščini, je dejal izredni član komisije Boris A. Novak in poudaril, da utegne zaradi nekritičnega požiranja in bruhanja slabo prebavljene angleščine slovenščino zajeti proces zakrnevanja, slovensko kulturo pa proces provincializacije. »Prevladujoča raba angleščine v znanosti siromaši poznavanje znanstvenih dosežkov in nabor znanstvene terminologije,« pritrjuje Mojca Krevel in pojasni še, da objave v slovenščini pri habilitiranju v znanstvene nazive ne štejejo kot pomembna dela, pa četudi gre za objave v revijah, ki so indeksirane v najvišje vrednotenih bazah. »Hkrati takšnih znanstvenih revij v Sloveniji ni ravno veliko, to pomeni, da so raziskovalci za pridobivanje točk in sredstev za svoje delo prisiljeni objavljati v tujih revijah.« Komisija je imela pripombe še na to, da nekateri operacijski sistemi, na primer Applov, niso na voljo v slovenščini. Tudi Mojca Krevel meni, da bi kakovostne slovenske različice morale biti na voljo. Poudarek je na kakovostne – slab prevod tu naredi več škode kot koristi. »Razlog, da marsikdo raje uporablja angleške različice, so prav katastrofalni prevodi.« (konec članka) Gospod Boris A. Novak, ta zapis vas je tako razburil, da ste nas označili za male packe in veleizdajalce, članek pa za paglavski napad? Dolgo sem razmišljal, ali naj ostro odgovorim na vaše žaljivke. Na koncu sem se odločil, da si bom raje mislil, da ste imeli slab dan.

S spoštovanjem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.