Intervju: Violeta Tomić

Violeta Tomić je bila deležna številnih kritik, ker na vprašanje »Ali bi morala Rusija vrniti Krim?« ni odgovorila z enoznačnim »Da«, tj. ker ni ponovila uradnega stališča ZDA in EU. Sam pa mislim, da je razmišljala v pravi smeri. Zakaj?

Združitev Krima z Rusko federacijo (RF) brez sporazuma z Ukrajino (a na srečo brez bojev) upravičeno skrbi prebivalstvo Ukrajine in drugih držav. Mednarodno pravo resda služi ohranjanju privilegijev zahodnih velesil v svetu, a vsebuje tudi varovalke proti vojni in podrejanju. Te varovalke so pomembne.

Vendar se ne moremo pretvarjati, da je bila združitev Krima z RF neizzvan dogodek. Upoštevati je treba, da je bila odziv na zaostreno kampanjo zahodnih velesil proti vsemu, kar ogroža njihove privilegije v svetu. Glavna tarča Zahoda je prav RF, ki po Jelcinovem odstopu ni več dovolila, da bi zahodni kapital neovirano izkoriščal rusko delovno silo in naravna bogastva, kot to počne v tretjem svetu. ZDA so razširile NATO do meja RF, odstopile od sporazuma o prepovedi protibalističnih raket (2002) in začele graditi protiraketni ščit, zato da bi še povečale vojaško premoč nad RF.

Hkrati so vložile 5 mrd $ v krepitev »proevropskih sil«, ki so v Ukrajini izvedle oranžni in majdanski prevrat. Skupaj z EU so pomagale na oblast skrajnim neoliberalnim in nacionalističnim silam, ki so ogrozile dobrobit in varnost prebivalcev Krima in vse Ukrajine, državo pa podredile NATU. Krim se je z RF združil ob začetku državljanske vojne, brez bojev, ob večinski podpori na referendumu, ki so ga organizirale krimske oblasti. Prebivalci Krima so lahko postali polnopravni državljani RF. (Zato Krima ne moremo primerjati s Palestino, kjer Izrael vlada z nasiljem, proti volji neenakopravnega prebivalstva.) Rešitev krimskega vprašanja torej ni »vrnitev« Krima Ukrajini, ampak sporazum med njo in RF o novi meji, kompenzacijah in jamstvih za manjšine. To rešitev de facto že upošteva sporazum o reintegraciji ozemelj (Minsk II), ki Krima ne zajema. Jasno pa je, da blaginje in trdnega miru ne bo, vse dokler bo v Rusiji in Ukrajini kapitalizem. Če se bo Ukrajina priključila EU, bo z ostalo Vzhodno Evropo bazen poceni delovne sile, ki jo zahodni kapital skupaj z naravnimi bogastvi izkorišča v domovini ali kot gastarbajterje, ki jih vidimo na naših cestah.

Slovenskim oblastem ni treba priznati združitve Krima z RF, lahko pa podpirajo sporazumevanje med njo in Ukrajino. Zato bi morale opustiti sankcije in rusofobijo. Prebivalce in organizacije s Krima naj obravnavajo kot druge ruske prebivalce in organizacije, tako kot, recimo, ne ovirajo tajvanskih, čeprav Slovenija ni priznala Tajvana. Za stališče levice pa je odločilno vprašanje to, katere sile v svetu podrejajo vse dežele kapitalistični globalizaciji, razpihujejo mračnjaštvo in vojne v tretjem svetu ter ovirajo gradnjo socializma, kjer koli se pojavi. Ruske federacije ni med njimi!