Neža Oder

26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Politika

Jaz zase, ti zame

Bo tokratna podražitev dopolnilnega zavarovanja tudi zadnja? 

© Borut Peterlin

Po februarskem zvišanju cen je zavarovalnica Vzajemna na petkovi novinarski konferenci napovedala vnovično podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S četrtim zvišanjem cen v zadnjih dveh letih bo polna mesečna premija znašala 35,67 evra ali kar dobrih 11 odstotkov več kot prej.

»Uskladitev premij« naj bi bila posledica visoke rasti stroškov zdravstvenih storitev. Ti rastejo zaradi povečanega obsega in višjih cen storitev ter programov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih sofinancira dopolnilno zavarovanje, pojasnjuje predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. »Skoraj ni zdravstvene storitve, ki je ne doplačujemo,« poudarja, »ključna težava je v organizaciji našega zdravstva, ne v financiranju.«

Mikeln je bil med drugim kritičen do obsega in cen zdravstvenih storitev, ki jih v splošnem dogovoru o zdravstvu opredeljujeta ministrstvo in ZZZS, zavarovalnice pa v pogajanja niso vključene. Pravice iz obveznega zavarovanja se krčijo in prenašajo na dopolnilno zavarovanje. Od uvedbe tega do danes se je višina kritja dopolnilnega zavarovanja zvišala pri nadaljevanju bolnišničnega zdravljenja s 5 na 20 odstotkov, pri zdravilih s pozitivne liste z 20 na 30 odstotkov, za nekatere storitve, na primer pri zobni protetiki, očesnih pripomočkih in nenujnih reševalnih prevozih, pa tudi do 90 odstotkov.

V Levici težave ne vidijo v »nekontrolirani rasti stroškov«, kot menijo v Vzajemni, temveč trdijo, da »so nekontrolirani predvsem njihovi lastni stroški«. Tako se je na napoved zvišanja premij v Vzajemni odzval koordinator stranke Luka Mesec: »Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki na leto zbere skoraj tri milijarde evrov sredstev za zdravstvo, za lastno administracijo porabi 1,2–1,6 odstotka tega denarja. Na drugi strani pa zasebne zavarovalnice, ki na leto zberejo približno 500 milijonov evrov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, od tega kar 40–50 milijonov evrov porabijo zase.«

Administrativni stroški treh zasebnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, to so Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, zadnja leta še naraščajo. Po znižanju na 61 milijonov evrov leta 2016 so administrativni stroški leta 2017 zrasli na 63, lani pa že na 66 milijonov evrov. Lani so te tri zavarovalnice zbrale 547 milijonov evrov premij, od celotnega zneska pa so v zdravstveni sistem prelile »le« 481 milijonov.

To nepravilnost je treba odpraviti, so prepričani v Levici, kjer pripravljajo zakon, s katerim naj bi odpravili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predstavili ga bodo jeseni in računajo na podporo vlade: »Tokratna podražitev je lahko zadnja, le vlada se mora jeseni držati dogovora in podpreti naš zakon.«

Vključitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno se sicer sliši kot zdrav obet prihodnosti slovenskega zdravstva. ZZZS učinkoviteje regulira stroške administracije, s prenosom na javni sistem pa bi bilo plačevanje prispevka tudi pravičnejše – danes je premija namreč enaka za vse zavarovance pri zavarovalnici in tako se ustvarja procentualni prepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi gospodinjstvi.

A od prvih poskusov tedanjega ministra za zdravje Dušana Kebra poskuse odprave dopolnilnega zavarovanja v Sloveniji spremljamo že poldrugo desetletje. Še marca je Gospodarska zbornica Slovenije, katere članice so tudi zasebne zavarovalnice, Levici očitala, da takšne rešitve, četudi na videz všečne, »vodijo v zatiranje zasebnega sektorja«. Kapital je močan motivator, četudi na račun javnega zdravja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.