Žana Erznožnik

26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Družba

Mala morska deklica spreminja identiteto

Temnopolta igralka je deležna rasističnih pripomb

Mala morska deklica, kot si jo je zamislil ilustrator Dylan Bonner.

Mala morska deklica, kot si jo je zamislil ilustrator Dylan Bonner.
© Instagram

Ko je Disney nedavno sporočil, da bo v igrani reprodukciji animiranega filma Mala morska deklica iz leta 1989, v katerem je morska deklica belopolta in rdečelasa, v glavni vlogi nastopila temnopolta igralka Halle Bailey, so bili odzivi občinstva zelo različni.

Nekateri so izbiro igralke, ki je po besedah Disneyjevih predstavnikov navdušila z redko kombinacijo srčnosti, mladostnosti, vsebine in čudovitega pevskega glasu, sprejeli z navdušenjem, del občinstva pa – sodeč po protestih na družabnih omrežjih – z izbiro ni zadovoljen. Zgodba o morski deklici, ki se pogovarja z rakcem Sebastjanom in ji čarovnica pričara človeške noge, po njihovem mnenju »ne bo dovolj realistična«, če v glavni vlogi ne bo igrala rdečelasa in belopolta igralka.

Prav tako naj bi nova upodobitev »nasprotovala tradiciji«. Očitno so nasprotniki temnopolte igralke spregledali, da se Disneyjeva zgodba o morski deklici precej oddaljuje od tradicionalne, v kateri čarovnica deklici poleg glasu odvzame še jezik, stopala ji ves čas krvavijo, princ pa se ne poroči z njo, zaradi česar mora deklica umreti.

Čeprav Disneyjevi risarski proporci, zgodbe in liki niso ravno znani po realizmu, so gotovo znani po močni tradiciji. Del te je poleg umetniške in animacijske spretnosti (dolgo bil) tudi belski in moški pogled na svet. Prva temnopolta Disneyjeva princesa Tiana je bila v filmu upodobljena šele leta 2009, v njem pa, čeprav so zgodbo postavili v New Orleans na začetku 20. stoletja, kjer je vladala rasna segregacija, rasizma niso omenili.

Spreminjanje izvirnih likov nasploh pogosto sproža negativne odzive med oboževalci. Podobno so bili nezadovoljni nekateri gledalci filmov o Izganjalcih duhov in Oceanovih, ko so se producenti odločili za »žensko verzijo« tradicionalno moškega filma. Koliko k takšnim odzivom prispevajo neprožnost za spremembe »tradicije« in koliko rasizem in seksizem, ostaja nerešeno vprašanje, a pri morski deklici je jasno, da njena rasa ni bistvena za zgodbo, kot je recimo pri zgodbi o Pocahontas ali Mulan.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.