Plavanje v hangarju

Bernard Nežmah v kolumni Plavanje v hangarju, ki je bila v časniku Mladina objavljena 2. avgusta 2019, med drugim omenja tudi urejanje vrtičkov na Brodu ter plaže na Savi; zaradi objektivnega obveščanja bralcev vam v nadaljevanju podajamo dodatne informacije o obeh temah.

Da je zemljišče, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana in za katerega uporabniki niso imeli sklenjenih zakupnih pogodb, namenjeno za vrtičkarstvo, je razvidno iz Občinskega prostorskega načrta. Ta je bil javno razgrnjen in je bilo nanj možno podati pripombe.

Zemljišča, ki so namenjena lokalni samooskrbi, opremljamo z vodovodom, lopami za orodje, prostori za druženje in izobraževanje vrtičkarjev, in, kot kažejo dosedanje izkušnje, so uporabniki z urejenimi območji zelo zadovoljni. Prav tako smo uporabnikom omogočili, da do septembra pospravijo večji del pridelka, saj bi z deli lahko pričeli že prej. Kljub temu, da kolumnist Nežmah zapiše, da bomo na Mestni občini Ljubljana »zelo rodovitno zemljo, ki so jo vrtnarji kultivirali s kompostom, odpeljali, namesto nje pa da bodo pripeljali še »boljšo«,« sporočamo, da bomo zemljino na lokaciji ohranili. 14 vrtičkov bo namenjenih gibalno oviranim, dodatno bomo zasadili sadna drevesa in grmovnice, namestili igrala za otroke ter pitnik.

Gospod Nežmah v kolumni tudi zapiše, naj »mestna oblast raje kultivira zaraščena in opuščena območja«, pri čemer spregleda, da smo v zadnjih 12 letih na predhodno degradiranih ali prezrtih območjih uredili več kot 100 hektarjev novih zelenih površin.

Prav tako kolumnist Nežmah navaja, da je »v vodo padel projekt plaže ob Savi blizu črnuškega mosta«. To nikakor ne drži. Ko smo se lotili ureditve plaže Sava, smo se povsem zavedali moči vode. To območje je v lasti MOL, zaradi intenzivnega odnašanja brežine pa je območje postalo nevarno tako za pešce kot tudi številne kolesarje. Zato smo se prioritetno lotili projekta njegove sanacije, ob tem pa uredili še plažo kot prostor za sončenje in uživanje v naravi ter intervencijski dostop za gasilce.

Ker je lokacija znotraj varovanega režima Nature 2000, smo Zavod RS za varstvo narave, skladno s pristojnostmi, zaprosili za naravovarstvene smernice. ZRSVN je predlagal rešitev v obliki dvojne kašte oziroma kranjske stene. Trajnejših in obstojnejših materialov niso dovolili. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se vsako leto pred poletno sezono doda manjkajoči savski prod, ki ga bo voda med letom odnesla. To smo letos spomladi tudi storili, primer sanacije brežine z ureditvijo kranjske stene pa je bil prepoznan kot odličen primer dobre trajnostne prakse, ki so si ga ogledali številni domači in tuji strokovnjaki.