Komentar / Stohastična politika

V komentarjih o morilskih strelskih napadih (domači terorizem) v Teksasu in Ohiu je na severnoameriških televizijah, posebej na CNN, ki je s kritičnostjo do Trumpa pridobila precejšen ugled in verodostojnost, pomembno pojasnjevalno vlogo dobil izraz stohastični terorizem. V rabi je že kakšno desetletje, pojav Donalda Trumpa in njegova vloga pri spodbujanju skrajnih rasističnih stališč in morda tudi dejanj pa sta mu dala novo dimenzijo: gre za verbalno spodbudo s hierarhično (politično, socialno) višjega položaja, ki prek družabnih omrežij in medijev spodbudi teroristično dejanje, ne nujno neposredno povezano, konkretno nepredvidljivo (kdo, kaj, kje), a zaradi vzpostavljenega razpoloženja, ki takšno dejanje omogoča in legitimira – verjetno. Tako je vzpostavljena povezava, ne sicer neposredna in nedvoumna, med identiteto avtorja izjave in njenimi učinki, torej terorističnimi dejanji. Pomembno je vsekakor razumevanje oziroma priznanje, da besede spodbujajo dejanja, torej da mora svobodo izražanja spremljati neka odgovornost, ki je tudi zakonsko merljiva in lahko kazniva: podatki o domačem terorizmu v ZDA, pretežno belih supremacistov, so dejansko zastrašujoči. In končno, pomembno je, da je s tem ovrženo mnenje, prisotno tudi med intelektualno lenobnejšimi novinarji, da nekomu na visokem položaju, ki zlorabi svobodo izražanja s tem, ko krši humanistična načela in moralo ter prezira človekove pravice, »nihče nič ne more«. To mnenje tudi tukaj dobro poznamo.