Slovenci in hitlerizem
Hitlerizem slovenskega prebivalstva na Štajerskem je bil povezan s prividom boljšega življenja, ki so ga videli v nemški državi od trenutka, ko je vodenje te prevzel nenavadno izstopajoč politik z dih jemajočimi javnimi nastopi
Slovenska viničarska družina iz okolice Maribora, ponosna na sina, med drugo svetovno vojno mobiliziranega v nemško vojsko
© Arhiv avtorice
Marca 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo, nemška in avstrijska vlada pa sta izdali ustavni zakon o priključitvi (Anschluss), čeprav je versajska mirovna pogodba po prvi svetovni vojni izrecno prepovedovala združitev Avstrije in Nemčije. Avstrijci so skoraj stoodstotno podprli novo stanje na aprilskem plebiscitu, na katerem avstrijski Judje niso smeli glasovati. Konec septembra istega leta je bil sklenjen münchenski sporazum evropskih voditeljev z Adolfom Hitlerjem, v skladu s katerim je Nemčija dobila dovoljenje za zasedbo čeških Sudetov, kamor so nemške čete vkorakale jeseni. Sodobnikom se je sporazum sprva slikal kot uspešen manever za preprečitev vojne večjih razsežnosti.