Žana Erznožnik

16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba

Novi in stari Monsantovi grehi

Dokumenti razkrivajo poskuse diskreditiranja »nasprotnikov«

Dewayne Lee Johnson, hišnik na eni od ameriških šol, ki je na sodišču premagal Monsanto

Dewayne Lee Johnson, hišnik na eni od ameriških šol, ki je na sodišču premagal Monsanto
© Profimedia

Potem ko je leta 2015 Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) ugotovila, da je glifosat – aktivna učinkovina herbicida RoundUp podjetja Monsanto, najbolje prodajanega herbicida na svetu – »verjetno rakotvoren«, je proti podjetju, ki je od leta 2016 v lasti nemškega kemijsko-farmacevtskega koncerna Bayer, tožbo vložilo več tisoč ljudi.

Multinacionalka, ki je bila ob prodaji vredna 66 milijard, se je leta uspešno borila proti dvomljivcem in nasprotnikom. Malim kmetom je grozila s tožbami, znanstvenike in okolijske aktiviste je povezovala s »proekološkimi kapitalističnimi organizacijami«.

V zadnjem letu sta dve ameriški poroti presodili, da je zaradi prikrivanja podatkov in nezadostnega opozarjanja na morebitno nevarnost pri rabi glifosata podjetje odgovorno za nastala rakava obolenja, zato bo moralo podjetje plačati več deset milijonov dolarjev odškodnine. Zmagi sta spodbudili še več tožb. V ZDA jih je vloženih več kot 18 tisoč.

Z novimi tožbami prihajajo tudi novi sodni procesi, že med dosedanjimi pa je moralo podjetje razkriti več kot milijon strani internih dokumentov. Ti so dokaz številnih spornih praks. Iz dopisov, dostopnih na spletu, je razvidno, da so zaposleni pri Monsantu znanstvenikom, profesorjem in ameriškim politikom pisali pisma, točke za razpravo in »mnenjske prispevke«, naklonjene glifosatu, ki naj bi jih ti po svoje priredili, potem pa jih širili kot »osebna mnenja«.

Ob objavi znanstvenih člankov, v katerih so bili izraženi dvomi o varnosti glifosata, naj bi bili zaposleni skušali vplivati tudi na urednike znanstvenih revij, podobno so pritiskali na kritične novinarje in njihove urednike.

Tako so pred dnevi pri britanskem Guardianu objavili dokument, ki razkriva strateški načrt, kako diskreditirati delo novinarke Reutersa Carey Gillam, ki se je leta ukvarjala z učinki glifosata in izdala do Monsanta kritično knjigo. »Vedela sem, da jim moje delo ni všeč in da me želijo s pritiskanjem na urednike utišati,« je novinarka pripomnila ob tem razkritju in dodala, da si ni nikoli mislila, da si bo to bogato podjetje »vzelo toliko časa in osebja zame«.

Ob izidu knjige, ki so jo kritiki odlično ocenili, je opazila, da so ocene »bralcev« na Amazonu pravo nasprotje. O njej in njenem delu so pisali »grozne stvari«, ki pa so se začele ponavljati. Izkazalo se je, da je tudi v tem primeru podjetje tretjim osebam pisalo izhodišča za negativne ocene in jih nagovarjalo h komentiranju. Prav tako naj bi bil po Guardianovih navedbah Monsanto Googlu plačal, da je ob iskanju imena novinarke v povezavi s podjetjem in glifosatom dal prednost zapisom, ki so jo sramotili.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.