Intervju: Andrej Bertoncelj

Sem čakal, da se bo kdo oglasil in povedal, da je sicer morda res, da velika večina analiz nakazuje, da naj bi bilo »delo preveč obremenjeno z davki in prispevki«, kar je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj v intervjuju za Mladino. Vendar nikakor tega ne pravijo vse analize, niti to po mojem vedenju, ne zdrži resne kritike. Bine Kordež je na svojem blogu zelo argumentirano pojasnil, da gre za mit (»Višja obdavčitev plač v Sloveniji je samo mit« blog 21.2.2019). In hudo je, če se napačni mit neodgovorno širi med ljudmi (še huje med novinarji)! To povzroča izjemno škodo, nemotiviranost med ljudmi. Verjetno ima prav, ko pravi, da večina študij kaže na osnove za takšno trditev. Ampak ali ni njegova, oziroma naloga njegovih sodelavcev, da kritično pregledajo, kako se te analize delane? Oziroma, če misli, da se Kordež moti, ne navede, kje. Zakaj jih ne zadolži, da preverijo ali »vse analize« upoštevajo dve oziroma tri pomembne specifiki, relikviji samoupravnega socializma. Gre za povračilo stroškov za prevoz na delo in prehrano. Če bi to svojim ljudem naročil, bi dobil podatek, da bi lahko podjetja izplača zaposlenim povsem neobdavčeno mesečno do 123 € za prehrano in da, če bi vzeli mesečno vozovnico za vožnjo po Ljubljani, dodatno 37 € za povrnitev prevoza na delo. Seveda pa se veliko ljudi vozi veliko dlje. Če vzamemo v izračun, da je znašala povprečna bruto plača v Sloveniji marca 1.752,34 €, neto izplačilo pa 1.128,15 €, znaša to 64,4%. Če bruto plači kot neto plači dodamo omenjenih 160 €, pa se delež izplačila poviša za 3 odstotne točke.

Poviša na 67,4%. To pa sploh ni tako slabo. Zaradi korektnosti je potrebno povedati, da mora tudi podjetje plačati prispevke v višini 16,1%, tako da je izplačilo neto glede na skupni strošek podjetja 55,5%, upoštevaje omenjena povsem neobdavčena izplačila pa se to poveča na zglednih 58,7 %.

Vendar pa to ni vse! V drugih državah običajno ne poznajo tretje relikvije, to je regresa. Podjetja lahko povsem neobdavčeno izplačajo zaposlenim regres v višini povprečne plače (recimo 1.700 €), kar je na mesec 142 €. Ko prištejemo še to specifično ugodnost ugotovimo, da zaposleni dobi izplačano kar 69,6 % bruto plače z dodatki, oziroma 61,2 % stroška delodajalca.

Ob tem pa sem imel tudi toliko mednarodnih izkušenj, da vem, da je pri resnih primerjavah upoštevati še nekaj zadev.

Recimo koliko »pokritja« ti da recimo zdravstveno zavarovanje. Z doplačilom zdravstvenega zavarovanja (ki se bo ravno podražil na nekaj več kot 30 €) zaposleni dobi praktično polno kritje. Če seveda odmislimo, problematiko vrst in doplačila v zobozdravstvu. Ali dobi takšno pokritje v drugih državah? Vem, da morajo na Hrvaškem precej stvari doplačevati (izdaja zdravila na recept, za pregled…). Da je se recimo v Švici povračilo začne šele po tem, ko sam pokriješ veliko stroškov. Da so recimo pri dopolnilnem zavarovanju v Italiji zneski za naše pokritje bistveno višje… Torej bi morali, ko se stvari primerjajo, vedeti, kaj je dejansko primerljivo.

Enako je pri stroških, ki jih plačujemo pri nas za otroško varstvo. Lahko bi bila stopnja pri nas nižja (sedaj po 0,1% oz. skupaj 0,2 %) ali pa je sploh ne bi bilo, vendar ali bi lahko potem imeli tako staršem prijazno ureditev porodniških?

Prav tako je jasno, da se mora pri vseh primerjavah upoštevati pogosto povsem drugačni pokojninski sistem. V zelo veliko državah morajo podjetja in posamezniki nalagajo denar za (dopolnilno) pokojninsko zavarovanje… Tudi o obdavčitvi z dohodnino bi se dalo precej povedati, kajti ni isto ali govorimo o absolutnih zneskih ali relativnih (recimo upoštevaje tudi povprečja in «kupno moč«).

Morda se motim, vendar sem prepričan, da so obdavčitve dela pri nas za to, kar s temi prispevki nudimo zaposlenim, med nižjimi v Evropi. Si zamišljate, kako bolje bi bilo to sprejeto pri zaposlenih in državljanih nasploh? Zaradi tega predlagam MF, da se loti izdelavo takšne primerjalne analize. To tedaj pa predlagam ministru, da se vzdrži ponavljanja »mita« delodajalcev, da bi bilo pri nas delo bolj obdavčeno kot drugje. V nedeljo zvečer sem poslušal tudi Janeza Rakuščka, ki je lepo povedal, da smo na veliki večini primerjalnih lestvic Slovenci slabi le zaradi tega, ker smo neupravičeno preveč kritični sami do sebe. Prepričan sem, da vsaj 95% ljudi res verjame v mit o previsokih davkih v Sloveniji.