Zverinska zarota

Strah pred šakalom

So za volkovi in medvedi na vrsti šakali? Tako je sklepati iz besed predsednika Lovske zveze Slovenije Lada Bradača, ki je za 24ur govoril o občutni rasti populacije, o tem, »da je šakal poselil že polovico Slovenije«. Šakal se pojavlja na Primorskem, pa tudi v okoli Ljubljane, Maribora, Brežic in na nekaterih drugih območjih. Po letih prizadevanj lovske zveze je zlati šakal zdaj samo še zavarovana in ne več ogrožena vrsta.

»Če slišite sredi gozda tuliti volka, vam stopijo kocine pokonci. Če slišite šakala, je pa – da ne rečem slabšalno – skoraj zoprno tuljenje. Bolj odsekano, frekvenca je drugačna,« razlaga o prepoznavanju razlik med volkom in šakalom v naravi Matija Stergar iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Monitoring šakala je bil pri nas vzpostavljen nedavno, ocene številnosti populacije pa so manj natančne kot pri volku, saj genetski monitoring ne opravlja. Temu navkljub je populacija dovolj zrasla, da so šakala lahko umaknili s seznama ogroženih vrst. »Prihodnje leto bo tako prešel v aktivno upravljanje, ki vključuje odstrel. To bo verjetno glavno orodje, da se upočasni njegovo širjenje, ustaviti ga najbrž ne bo več mogoče.«

Miha Krofel, raziskovalec z Biotehniške fakultete, je v Večeru opozoril, da odstrel ni vedno najučinkovitejši ukrep: »V Bolgariji na leto odstrelijo 20 tisoč šakalov brez kakšnih opaznih učinkov. Raziskave iz Afrike so prav tako pokazale, da šakali v odziv na odstrel povečajo razmnoževanje. Populacijo je uspelo zmanjšati le Izraelu, to so dosegli z zmanjšanjem dostopnosti do hrane človeškega izvora, predvsem smeti in klavniških odpadkov.« Šakali so opurtunisti, pritrjuje Stergar, ki se sicer strinja, da »raziskave kažejo, da odstrel lahko spodbuja razmnoževalni potencial, vendar izkušnje po drugi strani dokazujejo, da je neto učinek odstrela vedno pozitiven«.

Da odstrel ni edini način, opozarjajo tudi v Ligi za prepoved lova na prostoživeče živali v Sloveniji. Protestni shod »Ne ubijaj, sobivaj!«, ki je potekal te dni, je bil namenjen ravno ozaveščenju o pomenu zaščite. »GZS je poročala, da se je število škodnih primerov tam, kjer je bila zaščita ustrezna, zmanjšalo, ključ je torej preventiva,« razlaga organizatorka protesta Jagoda Tkalec. Pomen zaščite poudarja tudi Stergar, ki »visoke elektromreže, žične pastirje in pastirske pse« prepoznava kot »najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep. Še pomembnejši od samega odstrela.«

Šakal je pri lovcih sicer nepriljubljena zver, to je razvidno tudi iz končnega poročila o monitoringu iz leta 2018. »Večina anketiranih lovcev ima negativen odnos do šakala in ga ne želi ohraniti za prihodnje generacije,« piše v poročilu. Logika, ki interesne skupine upošteva bolj kot uresničevanje lastnih vrednot, je hkrati »logika, ki prvi, da se mora narava prilagoditi človeku, ker je uspešen gospodarstvenik,« razmišlja Jagoda Tkalec in dodaja, da bi bilo drugače, »če bi bili ljudje strpnejši in bolj pripravljeni sobivati – drug z drugim in tudi z drugimi bitji«.