IK, STA

6. 9. 2019  |  Svet

Umrl nekdanji zimbabvejski predsednik Mugabe 

Zimbabveju je vladal 37 let, dokler ga pred dvema letoma niso odstavili njegovi do tedaj najbližji sodelavci. Star je bil 95 let.

Mugabe

Robert Mugabe (1924 - 2019)
© Dodmedia.osd.mil / Sgt. Jeremy Lock (USAF)

Umrl je dolgoletni nekdanji zimbabvejski predsednik Robert Gabriel Mugabe, junak osvoboditve države izpod britanskega kolonialnega jarma, ki se je nato spremenil v ekscentričnega despota. Zimbabveju je s trdo roko vladal 37 let, dokler ga pred dvema letoma niso odstavili njegovi do tedaj najbližji sodelavci. Star je bil 95 let.

"Z največjo žalostjo sporočam, da je umrl ustanovni oče Zimbabveja in nekdanji predsednik Robert Mugabe," je na Twitterju sporočil zimbabvejski predsednik Emmerson Mnangagwa.

Kot sin tesarja se je Robert Mugabe rodil 21. februarja 1924 v katoliškem misijonu Kutama zahodno od Harareja v tedanji britanski koloniji Rodeziji v osrednji Afriki. Veljal je za pridnega otroka, ki se je rad učil. Knjigo je s seboj nosil tudi na pašo, navajajo njegovi biografi.

Izučil se je za učitelja, potem pa je odšel na univerzo v Južno Afriko, kjer se je okužil z idejami marksizma. Tam je srečal veliko kasnejših južnoafriških temnopoltih nacionalističnih voditeljev.

Po študiju je poučeval v Gani, kjer ga je navdahnil ustanovitelj države, predsednik Kwame Nkrumah. Vrnil se je v Rodezijo in se pridružil nacionalističnim gibanjem, zaradi česar so ga leta 1964 zaprli za deset let.

Po izpustitvi se je umaknil v sosednji Mozambik, kjer je prevzel vodenje gverile, ki jo je financirala komunistična Kitajska. Kolonialne oblasti v Rodeziji so leta 1978 tudi pod pritiskom mednarodnih sankcij začele pogovore s predstavniki črnske večine. Spopadi za oblast so se sicer nadaljevali še dve leti, dokler se Mugabe s svojimi soborci ni vrnil v državo.

Po odpravi britanske kolonialne nadvlade in volitvah leta 1980 je prevzel položaj predsednika vlade v novi državi Zimbabve, v kateri sta vladali Mugabejeva stranka ZANU in rivalska ZAPU pod vodstvom Joshue Nkoma. A že tri leta kasneje je prišlo do krvave državljanske vojne med obema skupinama, iz katere je štiri leta kasneje kot zmagovalec izšel Mugabe. Nkomo pa je tedaj postal eden prvih žrtev Mugabejevega zatiranja drugače mislečih.

Po odpravi britanske kolonialne nadvlade in volitvah leta 1980 je prevzel položaj predsednika vlade v novi državi Zimbabve, v kateri sta vladali Mugabejeva stranka ZANU in rivalska ZAPU pod vodstvom Joshue Nkoma. A že tri leta kasneje je prišlo do krvave državljanske vojne med obema skupinama, iz katere je štiri leta kasneje kot zmagovalec izšel Mugabe. 

Po veliki zmagi se je razglasil za predsednika Zimbabveja in na položaju ostal praktično do konca. Skoraj mu je uspelo uresničiti napovedi, da bo državi vladal do 100. leta. Mnogi so verjeli, da bo umrl na položaju, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Sprva je bil zelo priljubljen in tudi mednarodno priznan voditelj mlade države sredi Afrike, saj je napovedoval politiko rasne sprave in celovito gospodarsko in socialno prenovo države. A svojo vladavino je začel vse bolj spreminjati v diktatorski režim, gospodarske reforme pa v družbene eksperimente, ki so se končali klavrno in dejansko še zaostrili nasilje predvsem nad belsko manjšino v državi.

Ena takih spornih politik je bila zemljiška reforma, ko so v Zimbabveju konec 90. let tudi začeli s posestev nasilno preganjati bele kmete, njihovo zemljo pa so razdelili naprej. S tem si je Mugabe zapravil še zadnje simpatije v mednarodni skupnosti.

Po eni strani naj bi s to redistribucijo posesti pomiril notranje napetosti, zlasti med vojnimi veterani, a je po drugi strani praktično uničil kmetijski sektor, saj novi posestniki običajno niso vedeli veliko o kmetovanju. Poleg tega so tuji vlagatelji začeli panično zapuščati državo, ki je nato začela pospešeno drseti v gospodarsko bedo. 

Mugabe je sicer odgovornost za stanje v državi pripisoval predvsem zaroti Zahoda, ki da hoče uničiti državo, in v državi še naprej utrjeval svojo oblast. Formalno je v državi vzdrževal demokracijo in na volitvah redno zmagoval z dvomljivo plebiscitarno podporo. 

Vendarle je tudi zaradi visoke starosti vse težje nadzoroval dogajanje v državi, pa tudi v lastni stranki. Če je v prvem desetletju novega tisočletja še uspel zadušiti "upor" opozicijskega voditelja Morgana Tsvangiraija, pa je nato, ko je dopolnil 90 let, postal boj za njegovo nasledstvo vse bolj očiten.

Ko je leta 2017 skušal odstaviti svojega podpredsednika, ga je doletel vojaški udar. Najprej so ga spravili v "hišni pripor", nato pa ga po množičnih demonstracijah prisilili v odstop.

Po tem se je njegovo zdravje začelo hitro slabšati. V zadnjih letih pred smrtjo se praktično ni več pojavljal v javnosti. Za njim ostajata 41 let mlajša druga žena Grace in dva sinova.

Ko1wN0zzwQI

kVHiK_UDoEU

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.