IK, STA

8. 9. 2019  |  Svet

Sedem držav sklenilo pakt za zaščito Amazonije

S paktom so se države obvezale za konkretne akcije za zaščito amazonskega pragozda. Celotno Amazonijo trenutno še vedno ogrožajo številni požari.

Satelitski posnetek dima, ki se dviga iznad amazonskega gozda

Satelitski posnetek dima, ki se dviga iznad amazonskega gozda
© NOAA

Sedem južnoameriških držav se je v kolumbijskem mestu Leticia na vrhu o Amazoniji dogovorilo o skupni strategiji varovanja okolja in trajnostnega razvoja za Amazonijo. Predstavniki Brazilije, Bolivije, Peruja, Kolumbije, Ekvadorja, Surinama in Gvajane so v petek podpisali pakt iz Leticie za Amazonijo. 

S paktom so se države obvezale za konkretne akcije za zaščito amazonskega pragozda. "Ničesar več ni treba reči, po podpisu se zdaj zahteva dejanja," je dejal ekvadorski predsednik Lenin Moreno. Bolivijski predsednik Evo Morales je opozoril, da se morajo ljudje spomniti na harmoničen odnos z materjo Zemljo.

"Amazonija je naša dediščina, je pod našo suverenostjo, a jo lahko delimo s svetom. Je zaklad, ki ga moramo varovati vsi skupaj," je ob tem dejal kolumbijski predsednik Ivan Duque. Ob tem je opozoril, da je bilo v preteklih letih izgubljenih več tisoč hektarjev deževnega gozda na račun nezakonitih novih obdelovalnih površin.

Predstavniki Brazilije, Bolivije, Peruja, Kolumbije, Ekvadorja, Surinama in Gvajane so podpisali pakt iz Leticie za Amazonijo.

Na vrhu ni bilo brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki v domovini čaka na operacijo, je pa sodeloval prek videokonference. Ponovno je branil svojo okoljsko politiko in državam, kot je Francija, očital, da se vmešavajo v notranje zadeve Brazilije.

"Ta pakt je nekaj posebnega. Opazoval nas bo ves svet in nekateri menijo, da nismo sposobno upravljati čudovite amazonske narave. S tem dokumentom dokazujemo, da smo to sposobni in da bomo delali za zaščito in razumen nadaljnji razvoj regije," je po podpisu izjavil brazilski zunanji minister Ernesto Araujo.

Po oceni nekaterih okoljevarstvenikov v Amazoniji večinoma kmetje zažigajo že posekane površine, da bi pridobili pridelovalno zemljo. V trenutno sušnem obdobju ognjeni zublji tako zajemajo še nedotaknjene gozdne površine. Brazilski predsednik je bil nedavno deležen mednarodnih kritik zaradi podpore gospodarski rabi deževnega gozda, ki ima vpliv tudi na podnebje po svetu.

VEČ O PROBLEMATIKI POŽAROV V AMAZONIJI si preberite v članku Staša Zgonika v novi Mladini, v katerem piše o strahu pred izgubo amazonskega pragozda ter poudarja, da je vse več zelenih površin namenjenih komercialni izrabi, s čimer je zmožnost ohranjanja biotske raznolikosti, ki je ena temeljnih vrlin naravnega gozda, zelo zmanjšana. >> KLIKNITE TU 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.