STA

9. 9. 2019  |  Politika

Slovenija se pripravlja na predsedovanje Evropski uniji 

Za Slovenijo, ki je članica EU od leta 2004, bo to drugo predsedovanje. Slednje naj bi slovenska vlada izkoristila tudi za promocijo države, v ta namen bo prihodnje leto v Bruslju začela delovati tudi Slovenska hiša.

© Aivazovsky / WikiCommons

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu Evropske unije. Priprave na to nalogo že intenzivno tečejo. Med drugim je vlada že sprejela tudi osnutek prednostnih nalog, stekle so tudi logistične priprave. Slovenija bo po besedah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Igorja Mallyja, ki je vodja projekta, v ospredje postavila skrb za varno, trajnostno naravnano in na vladavini prava temelječo Evropsk unijo (EU).

Večji del vsebin, s katerimi se ukvarja predsedujoča država, je sicer podedovanih od predhodnic, le kakih 20 odstotkov je takih, s katerimi lahko usmerja delo Sveta EU in da svoj pečat uniji.

Za Slovenijo, ki je članica EU od leta 2004, bo to drugo predsedovanje. Prvič je nalogo opravljala leta 2008, med obema predsedovanjema pa je nekaj pomembnih razlik.

V vmesnem času je bila namreč uveljavljena lizbonska pogodba, ki je uvedla stalnega predsednika Evropskega sveta - v času slovenskega predsedovanja bo to predvidoma dosedanji belgijski premier Charles Michel - ter visokega zunanjepolitičnega predstavnika. Ta položaj naj bi zasedel Španec Josep Borrell.

Slovenija bo leta 2021 predsedovala v drugi polovici leta, torej od julija do decembra, medtem ko je leta 2008 predsedovala v prvi polovici leta. Značilno za predsedovanje v drugi polovici leta je, da ministre predsedujoče države čaka več dela z Evropskim parlamentom.

Razlika je tudi v tem, da bo Slovenija leta 2021 predsedovala v drugi polovici leta, torej od julija do decembra, medtem ko je leta 2008 predsedovala v prvi polovici leta. Značilno za predsedovanje v drugi polovici leta je, da ministre predsedujoče države čaka več dela z Evropskim parlamentom, pojasnjujejo viri v vladi.

Sicer pa je organizacijska struktura za čas drugega predsedovanja precej podobna kot leta 2008. Podobni naj bi bili ob upoštevanju indeksacije tudi stroški, in sicer okoli 80 milijonov evrov. Vsota je primerljiva z drugimi članicami unije. Gre za sredstva iz državnega proračuna, ni pa še jasno, če oziroma kolikšni bodo prispevki morebitnih sponzorjev.

Več držav, ki so EU predsedovale v zadnjem času, tudi trenutno predsedujoča Finska, je namreč poiskalo sponzorje. Kljub zakonskim omejitvam možnosti za to, da bi del dodatnih aktivnosti krili s pomočjo sponzorjev, obstajajo tudi v Sloveniji.

Od omenjenih 80 milijonov jih bo polovico porabljenih v samem letu predsedovanja, polovica sredstev pa bo šla za stroške dela. Za čas predsedovanja naj bi dodatno zaposlili okoli 350 ljudi, od tega 120 v Bruslju.

Število zaposlenih na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU se bo s sedanjih dobrih 60 povečalo na skoraj 200. Prve napotitve so predvidene v letu 2020.

Zaradi večjega števila zaposlenih se bo predstavništvo v Bruslju začasno preselilo v najete prostore. Selitev je predvidena prihodnje leto, novi prostori pa so blizu sedanjim.

Velik del dogodkov v času predsedovanja se bo odvil v Bruslju, okoli 120 pa jih bo gostila Slovenija. Vsa neformalna ministrska srečanja - njihovo število še ni znano, običajno pa jih je v pol leta med osem in 16 - bodo iz logističnih, varnostnih in stroškovnih razlogov potekala na Brdu pri Kranju.

Pred predsedovanjem bo na vrhu predstavništva v Bruslju prišlo do menjave. Sedanji vodja Janez Lenarčič namreč kandidira za evropskega komisarja in bo z 31. oktobrom položaj zapustil. Njegov naslednik še ni bil izbran, postopek naj bi kmalu stekel. Po navedbah virov v vladi je cilj, da novu veleposlanik položaj zasede do 1. januarja.

Velik del dogodkov v času predsedovanja se bo odvil v Bruslju, okoli 120 pa jih bo gostila Slovenija. Vsa neformalna ministrska srečanja - njihovo število še ni znano, običajno pa jih je v pol leta med osem in 16 - bodo iz logističnih, varnostnih in stroškovnih razlogov potekala na Brdu pri Kranju.

Za gostitev drugih dogodkov pa nastaja košarica mest. Ključno merilo za njihovo opredelitev bodo nastanitvene in konferenčne zmogljivosti. Ker želi vlada predsedovanje čim bolj približati ljudem in vanj vključiti kar največ krajev, je bil objavljen tudi razpis za t. i. spremljevalne destinacije, to je kraje, ki bodo gostili del programa posameznega srečanja. Lokalne skupnosti imajo še do 13. septembra čas, da se prijavijo.

Za zdaj ni predvideno, da bi Slovenija med predsedovanjem gostila kakšno srečanje voditeljev. Redna srečanja voditeljev članic EU sicer že precej časa potekajo na sedežu Evropskega sveta v Bruslju, nekatere predsedujoče države pa ob tem pripravijo izredna srečanja. Tako na primer Hrvaška, ki bo predsedovala v prvi polovici prihodnjega leta, načrtuje vrh z Zahodnim Balkanom.

Za zdaj ni predvideno, da bi Slovenija med predsedovanjem gostila kakšno srečanje voditeljev.

V vladi želijo, da bi bilo predsedovanje čim bolj transparentno in da bi bila javnost z vsem v zvezi s predsedovanjem kar najbolje seznanjena. Tako je na vladnem spletišču že dostopna projektna naloga za predsedovanje. Tam so tudi povezave na vse razpise v povezavi s predsedovanjem.

Grafična podoba slovenskega predsedovanja je bila že izbrana, a zaradi upoštevanja evropskih določil ne bo znana do tik pred predsedovanjem.

Predsedovanje naj bi izkoristili tudi za promocijo Slovenije. V ta namen bo prihodnje leto v Bruslju začela delovati Slovenska hiša. Tudi v tej hiši, ki bo ločena od predstavništva Slovenije pri EU, bodo gostili nekatere dogodke.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.