Kaj naj bi počel resor za zaščito evropskega načina življenja?

"Eno je spodbujati evropske vrednote z zagotavljanjem bolj vključujočih družb, drugo pa je namigovati, da migranti ogrožajo te vrednote," meni politični analitik Alberto-Horst Neidhardt

Analitiki bruseljskega think tanka European Policy centre (EPC) so vzeli pod lupo nedavna imenovanja novih evropskih komisarjev in komisark. Predvsem so kritični do naziva resorja "za zaščito evropskega načina življenja". Slednji naj bi se med drugim ukvarjal z migracijami in zunanjo mejo, sporno poimenovanje pa je naletelo na neodobravanje tudi v Evropskem parlamentu, kjer glasno pozivajo k spremembi imena.

"Naziv podpredsednika Margaritisa Schinasa je v najboljšem primeru skrb zbujajoč, v najslabšem pa vznemirjajoč. 'Zaščita našega načina življenja' je naziv, ki bi ga lahko pričakovali na politični agendi desničarske stranke, ne pa za misijo podpredsednika, odgovornega za nov začetek na področju migracij. Ena stvar je spodbujati evropske vrednote z ustvarjanjem družb, ki bodo bolj vključujoče; povsem nekaj drugega pa je namigovati, da so migranti razlog, zaradi katerega so te vrednote ogrožene," je ugotavljal analitik Evropskega političnega centra iz Bruslja Alberto-Horst Neidhardt.

Na predstavitvi porazdelitve resorjev v torek je verjetno najbolj bodla v oči očitna nezmožnost novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bi uspešno branila dodelitev resorja za širitev Madžaru Trocsanyiju, ugotavljata analitika Corina Stratulat in Paul Butcher.

Če bi Trocsanyi res postal komisar, bi nadzor nad uresničevanjem načel vladavine prava in temeljnih vrednot na Zahodnem Balkanu prevzel bivši pravosodni minister Viktorja Orbana, ki je med drugim zagotovil zatočišče bivšemu makedonskemu premierju Nikoli Gruevskemu, obtoženemu korupcije, opozarjata.

To bi bilo po njunih besedah "grozno sporočilo regiji", s katerim EU tvega, da bo videti hinavska. Trocsanyija po mnenju analitikov nedvomno čaka težko zaslišanje v Evropskem parlamentu, kjer se bo moral, če želi postati komisar, braniti bolje, kot ga je v torek branila njegova predvidena šefinja.

Omenja se tudi možnost, da bi morala predsednica zamenjati resor in da bi lahko na koncu področje za širitev in sosedstvo morda namenila Sloveniji, Madžarska pa bi prevzela krizno upravljanje.

Analitika izpostavljata tudi pogosto predpostavko, da komisarji iz problematičnih držav običajno dobijo nepomembne resorje, kar bi v tem primeru pomenilo, da nova komisija postavlja širitev na stranski tir, kar pa tudi ne more biti spodbudno sporočilo za regijo.

Madžar je poleg Poljaka Janusza Wojciechowskega in Romunke Rovane Plumb med najšibkejšimi členi ekipe von der Leynove. V Bruslju je neuradno slišati ocene, da bo zaslišanje v parlamentu težko preživel. Omenja se tudi možnost, da bi morala predsednica zamenjati resor in da bi lahko na koncu to področje morda namenila Sloveniji, Madžarska pa bi prevzela krizno upravljanje.

V minulih tednih sta se tako Slovenija kot Madžarska neuradno omenjali v povezavi s resorjema za širitev in humanitarno pomoč. Področje kriznega upravljanja, ki vključuje humanitarno pomoč, je predsednica na koncu poverila slovenskemu komisarskemu kandidatu Janezu Lenarčiču, širitev pa Madžaru.

Politični analitiki so kritični tudi do komuniciranja predsednice Ursule von der Leyen. Nazivi resorjev namreč niso jasni in bodoča predsednica je imela težave pri pojasnjevanju, kaj bo ta resor, ki naj bi bil povezan v glavnem z migracijami, dejansko pokrival. "To ni najboljši začetek, ko gre za komunikacijska prizadevanja nove komisije in približevanje državljanom," menijo.

Pozdravljajo pa odločitev za razdelitev pristojnosti za varovanje vladavine prava med Vero Jourovo in Didierja Reyndersa. Imenovanje Čehinje in liberalke Jourove za podpredsednico za vrednote in transparentnost je bilo strateško pametno, saj kaže, da želi von der Leynova svež začetek in konstruktiven dialog z Madžarsko in Poljsko, ne konfrontacije, analizira Sophie Pornschlegel.

ihasQsOMAeg