Slovesnost ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini letos v Ajdovščini 

V nedeljo bo minilo 72 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije

V nedeljo bo minilo 72 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev, ki so pred tem trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. V Sloveniji zato 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja prireditev ob prazniku bo letos v Ajdovščini.

Slovesnost bo pripravila Občina Ajdovščina v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami. Potekala bo v soboto z začetkom ob 15. uri na grajskem vrtu v središču Ajdovščine pod sloganom "Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi".

Organizatorji pričakujejo, da se bo dogodka udeležilo več kot 3000 obiskovalcev. Slavnostni govornik na prireditvi, ki jo bo neposredno prenašala RTV Slovenija, bo predsednik vlade Marjan Šarec.

Primorska je bila pred prvo svetovno vojno povezana z ostalim slovenskim ozemljem v enotnem Avstro-Ogrskem cesarstvu, zato so se nemudoma po italijanski zasedbi jeseni 1918 in porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni začela prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu.

Primorska je bila pred prvo svetovno vojno povezana z ostalim slovenskim ozemljem v enotnem Avstro-Ogrskem cesarstvu, zato so se nemudoma po italijanski zasedbi jeseni 1918 in porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni začela prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu.

Na pariški mirovni konferenci leta 1919 niso rešili obmejnega vprašanja, s podpisom rapalske pogodbe novembra 1920 pa so Goriška Brda, Gorica, Vipavska in Soška dolina, velik del Notranjske, Kras in Istra pripadli Italiji.

Ob koncu druge svetovne vojne maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t. i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni - cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava, in cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade.

S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 v Parizu je obveljal francoski, t. i. kompromisni predlog, po katerem so Italiji pripadle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del Goriške in del Tržaške, Istro južno od reke Mirne, jadranske otoke in Zadar z okolico.

S pariško mirovno pogodbo se je tako večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je ostalo še okrog 140.000 Slovencev.

Širša okolica Trsta, ki je poleg tega mesta vključevala še Koper, Izolo, Piran, Umag, Buje in Novigrad, je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljena je bila na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra 1947.

Leta 1954 je bilo STO s Spomenico o soglasju (t. i. londonskim sporazumom) ukinjeno - cona B je prešla pod Jugoslavijo, cona A pa pod Italijo. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

Letošnjo prireditev je oblikoval domači scenarist in režiser Peter Avbar. Zamislil si je kulturni program, v katerem bodo skozi glasbo, igro in ples odmevale sanje o novem svetu za dobro ljudi. Oblikovali jih bodo Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Policijski orkester, ženska vokalna skupina Gallina, glasbena zasedba Balkan Boys, tolkalci, plesalci ADC, interpreti KUD-a Javorov hudič ter učenke in učenci Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina.

ZB848Dh8nKI

MLo6FANY9Lc