Razprodaja kulturne dediščine

Morebitna privatizacija koprske palače De Belli

Novica, da naj bi se Mestna občina Koper odpovedala lastništvu in prenovi palače De Belli na Cankarjevi ulici v Kopru, je doživela buren odziv. Po ogorčenju se je nameri zoperstavil tudi lokalni odbor Levice na Primorskem. Župan Aleš Bržan pravi, da ni razloga za skrb.

Palača je bila historično rezidenca plemiške družine De Belli. Skupaj s palačo Belgramoni-Tacco je primer zgodnje baročne arhitekture. Nastala naj bi na prelomu s 16. v 17. stoletje. O zgodovinskem pomenu stavbe Tim Mavrič, umetnostni zgodovinar, razloži: »Spada med zgodnejše primere velikih plemiških palač v Kopru in nakazuje slogovni prehod iz renesančne v baročno arhitekturo. Je pomemben dokument razvoja koprske arhitekture.«

Ko gre za javno dobro, je vsaka privatizacija nesprejemljiva, pravi koprska podžupanja Maja Tašner Vatovec (Levica). »Prav tako je nedopustno, da kot podžupanja s to namero nisem bila seznanjena. Gre za slabe prakse, za katere smo se na volitvah vsi, ki smo župana podprli, zavezali, da bomo z njimi prekinili. Očitno se ponovno izkazuje, da je nov obraz le krinka za stare politike.« Palača De Belli je izjemen kulturni spomenik, ki mora ostati javen, poudarja. »Vsebin, ki bi jih lahko umestili v ta prostor, je veliko. Začenši s kulturno-umetniškim ustvarjanjem.«

Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Piran, se je na novico odzval z izjavo, da gre za eno najznačilnejših renesančnih palač v Kopru. »Žal se v Kopru nadaljuje distanciranje javne sfere od kulturne dediščine,« je zapisal.

Objavo je komentiral koprski župan Aleš Bržan z besedami: »Nihče še ni prodal ali prodajal palače De Belli, naročili smo le njeno cenitev.« Ni pa izključil možnosti, da bi morebitni kupec palačo spremenil v denimo »butični hotel«, Koprčane pa je tudi pozval, naj imajo malo zaupanja v politike.

»Javno-zasebno partnerstvo je tako funkcionalna kot finančna past,« se na županov komentar odziva podžupanja Maja Tašner Vatovec. »Čakanje na dobrohotne milijonarje, ki bodo iz lastnih človekoljubnih vzgibov investirali v palače, je naivno. Običajno se v javno-zasebnem partnerstvu stvari razpletejo tako, da javno prispeva k financiranju zasebnega, ki ima partikularni interes.«

Koprčane ohranjanje kulturne dediščine mesta upravičeno skrbi, saj so z njo, kot pojasnjuje lokalni odbor stranke Levica, desetletja ravnali po proračunski logiki. »Novim lastnikom je bila spomeniška substanca teh stavb v breme. Nekateri so se odzvali z zanemarjanjem, drugi z neprimernimi obnovami, spet tretji tako, da so dosegli rušenje z idejo o cenejših novogradnjah.«

»Palača De Belli odpira veliko možnosti za različne prihodnje začasne in stalne rabe. Marsikatera neprofitna dejavnost bi lahko tu našla svoj prostor,« razmišlja Tim Mavrič. Vsekakor pa ne »butični hotel«, dodaja Maja Tašner Vatovec, saj sta tako lokacija kot objekt neprimerna za to predvsem profitno dejavnost. »To kaže, da se miselni horizont sedanjega župana ne razlikuje od prejšnjega, ko govorimo o kulturi,« še dodaja.