IK, STA

16. 9. 2019  |  Svet

Hrvaška predsednica ne pozna zgodovine

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović rada izpostavlja negativne plati nekdanjega jugoslovanskega sistema. A zaradi nepoznavanja zgodovine pri tem nima vedno sreče. 

V zastavo svoje države oblečena hrvaška predsednica Kolinda s francoskim predsednikom Macronom

V zastavo svoje države oblečena hrvaška predsednica Kolinda s francoskim predsednikom Macronom
© Russian Presidential Press and Information Office / Kremlin.ru

Zadnji poizkus hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, da izpostavi negativne plati nekdanjega jugoslovanskega socialističnega sistema, se je izkazal za farso, saj se je izkazalo, da zgodovine ne pozna najbolje. Dejala je namreč, da je bila pesem Došel bum doma (Pod brajde) zaradi svoje "domoljubnosti" v nekdanji Jugoslaviji prepovedana. A pesem je nastala desetletje po razpadu Jugoslavije.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v soboto namreč obiskala Krapino pred začetkom 54. festivala kajkavske pesmi. Društvu za kajkavsko kulturno ustvarjalnost je izročila državno listino zaradi izjemnega prispevka za ohranitev tradicije Hrvaškega Zagorja, kulturne in jezikovne dediščine.

Ob tem je v nagovoru izpostavila, da so pesem Došel bum doma peli skupaj s hrvaškimi vojaki v Afganistanu, ker je to bila "ena tistih pesmi", ki so nastale v "tistih časih, ko se Hrvaške ni smelo omenjati", tako kot se "ni smelo omenjati Hrvaškega Zagorja in njegovih bregov, zibelke v kateri domovina spi, niti ničesar, s čemer bi se izražalo domoljubje do Hrvaške".

Avtor pesmi Rajko Suhodolčan je za hrvaške medije potrdil, da je pesem nastala leta 1999, v javnosti pa je zaživela nekaj let kasneje. Suhodolčan je dobil tudi hrvaško glasbeno nagrado porin za pesem, za katero je Grabar-Kitarovićeva trdila, da je bila prepovedana v nekdanji Jugoslaviji. Hrvaška predsednica je tako znova postala tarča kritik in tudi posmehovanj zaradi svojega najnovejšega spodrsljaja iz zgodovine.

Hrvaška predsednica rada pozablja, da je zadnji letnik srednje šole opravila v ZDA v okviru ameriško-jugoslovanske izmenjave. To ji je omogočil prav njej nič ljubi socialistični sistem.

Posebej je odmeval njen intervju za avstrijski časnik Kleine Zeitung septembra lani, ko je med drugim dejala, da je odrasla "v komunizmu" in da si ni želela ničesar drugega, kot iz njega izstopiti. "Hotela sem biti svobodna. Hotela sem imeti možnost, da lahko v trgovini izbiram med različnimi vrstami jogurtov in da mi ni treba oblastem sporočiti, koliko kruha bom potrebovala naslednji teden," je takrat izjavila.

Pogovor hrvaške predsednice je spodbudil veliko odzivov na družabnih omrežjih na Hrvaškem, pa tudi številne satirične komentarje na izjave o njenem življenju v času nekdanje Jugoslavije. Med drugim so spomnili, da je 52-letna predsednica zadnji letnik srednje šole opravila v ZDA v okviru ameriško-jugoslovanske izmenjave. To ji je omogočil prav njej nič ljubi socialistični sistem. 

Hrvaška predsednica je večkrat med svojimi uradnimi obiski v tujini dejala, da je bila Jugoslavija za železno zaveso, poleg tega so znane njene izjave, da je zloglasno ustaško geslo "Za dom spremni" zgolj "star hrvaški pozdrav". Nekdanje pripadnike ustaškega gibanja, ki so po drugi svetovni vojni pobegnili v Argentino, pa je označila za "borce za svobodo".

Hrvaška predsednica je večkrat med svojimi uradnimi obiski v tujini dejala, da je bila Jugoslavija za železno zaveso, poleg tega so znane njene izjave, da je zloglasno ustaško geslo "Za dom spremni" zgolj "star hrvaški pozdrav". Nekdanje pripadnike ustaškega gibanja, ki so po drugi svetovni vojni pobegnili v Argentino, pa je označila za "borce za svobodo". Primerov s problematičnimi ocenami zgodovinskih dejstev Grabar-Kitarovićeve je bilo med njimi predsedniškim mandatom še več.

Profesorji z oddelka za zgodovino zagrebške filozofske fakultete so konec prejšnjega tedna objavili odprto pismo, v katerem so Grabar-Kitarovićevi očitali izjavo ob začetku novega šolskega leta. Pozvala je otroke, naj razmislijo glede izbire poklica, in jim svetovala, naj ne študirajo zgodovine ali arheologije, ker bodo le težko dobili službo.

Univerzitetni zgodovinarji so ogorčeni, ker je predsednica države v svojem nagovoru favorizirala naravoslovje, informatiko, inženirstvo in matematiko na škodo humanističnih ved in razvoja kritičnega razmišljanja. Ob tem so izpostavili, da je Grabar-Kitarovićeva storila tudi napako, ko je govorila o slabih priložnostih za zaposlitev, ker uradni podatki hrvaškega zavoda za zaposlovanje kažejo, da je zelo malo diplomiranih zgodovinarjev brezposelnih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.