Žana Erznožnik

20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Politika

Ljudje niso številke

Stiska strank in zaposlenih na Centrih za socialno delo

»Potem ko se mi po petkrat zapored nihče ni javil, ko so me že dvakrat preusmerili drugam, sem preko telefona CSD končno dobila osebo, ki me je poslušala,« pripoveduje študentka in novopečena mamica iz okolice Ljubljane. »Končno sem dobila kanček upanja v socialno delo in se osebi zaupala, po petnajstih minutah razlaganja svoje ’življenjske zgodbe’ pa sem dobila hladen odgovor, da oseba, s katero govorim, za to ni pristojna.«

Primer odslikava, kako delovanje Centrov za socialno delo (CSD) učinkuje na uporabnike. Z birokratizacijo in rigidno definicijo področij delovanja je prišlo do tega, da uporabniki težko najdejo pristojne osebe, ki bi jih obravnavale, socialni delavci pa ne morejo opravljati svojega dela strokovno, saj so primorani osebo obravnavati kot številko in jo preusmeriti takoj, ko stiska zaide na drugo področje.

To se pogosto dogaja. »Včasih smo strokovni delavci ljudi obravnavali celovito, kar pomeni, da smo smeli prevzeti primer osebe in ji pomagati na več področjih. Z osebo smo se pogovarjali, jo spoznali in vzpostavili zaupljiv, človeški odnos, kar je uporabnikom olajšalo in izboljšalo izkušnjo, nam pa omogočilo opravljati socialno delo. Po uvedbi novega informacijskega sistema Krpan (ki je bil uveden kot del reorganizacije in je že tretji, v katerega morajo delavci vnašati podatke) moram vsako stranko, ki v stiski pride k meni, pred kakršno koli obravnavo povprašati po kupu podatkov, od EMŠO številke do naslova, in jih vpisati v sistem. Vse to moramo narediti, še preden osebo zares ’pogledamo’.

To stranke prestraši in odvrne od sodelovanja, meni pa onemogoča človeški pristop,« je povedal eden od strokovnih delavcev na CSD v Ljubljani.

Februarja, ko so mediji poročali o zamudah CSD pri izdaji odločb o pravicah, so direktorji enot CSD Ljubljana od v. d. direktorice Anje Osojnik po e-pošti prejeli okrožnico, naj svoje zaposlene obvestijo, »da stiki z mediji potekajo izključno preko vodstva oziroma s soglasjem vodstva,« in da se v prihodnje »ne daje izjav ali odgovorov brez predhodne odobritve vodstva«.

Na razpravi o reorganizaciji CSD, ki je februarja potekala na Fakulteti za socialno delo, so socialni delavci povedali, da okrožnico razumejo kot pritisk, naj bodo tiho, stavkati pa večinoma ne želijo, ker vedo, da bi zaradi stavke trpeli tudi njihovi uporabniki. Zaradi dolgoletne kadrovske podhranjenosti ob povečevanju obsega dela in pristojnosti CSD – po navedbah v Nacionalnem programu Socialnega varstva 2013–2020 namreč po številu zaposlenih v socialnem varstvu na 100 tisoč prebivalcev dosegamo le 42 % povprečja EU – je sindikat centrov za socialno delo SINCE07 januarja napovedal stavko, a je po dogovoru z ministrstvom niso začeli izvajati.

V dogovoru, ki ga je poleg predsednika sindikata podpisala ministrica Ksenija Klampfer, je navedeno, da bo ministrstvo še v letu 2019 omogočilo 73 novih zaposlitev na CSD, poleg tega pa so se zavezali, da bodo s sindikatom izvajali evalvacije že sprejetih ukrepov, »ki se bodo zaključile 3. 6. 2019 s strateškim dokumentom razvoja in dela Centrov za socialno delo«.

Sodeč po odgovorih ministrstva so evalvacije »potekale v obliki pogovorov«, dokument pa kljub zavezi še ne obstaja. Po novem naj bi bil »predvidoma pripravljen v letu 2021«, saj naj bi zanj potrebovali analizo celotnega leta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.