Zadušeno upanje

Juul, največji proizvajalec elektronskih cigaret na svetu, sicer v solastništvu koncerna Marlboro in s potencialom, da zavlada svetu, se seseda

Napis na železniški postaji v Bearleyu v Veliki Britaniji

Napis na železniški postaji v Bearleyu v Veliki Britaniji
© Profimedia

Tareq Alabsi ima na ulici Polk Street v San Franciscu kiosk. Krizo elektronskih cigaret je občutil že zdavnaj. V preteklih letih naj bi na kajenje pare prešlo okoli 70 odstotkov njegovih strank, zdaj pa vsak drugi, ki vstopi v kiosk, povpraša, ali je zadeva res nevarna.

Alabsiju je močno upadel promet. Vedno več kadilcev sicer kupi klasične cigarete namesto kartuš ali tekočin za elektronske cigarete, vendar to ne nadomesti izpada dohodka.

Razprava o nevarnem tveganju pare in napovedana prepoved aromatiziranih elektronskih cigaret v Združenih državah Amerike sta pošteno pretresli tobačno industrijo. Upanje panoge, da bo pojemajoči posel z običajnimi cigaretami nadomestila z elektronskimi nadomestki, je bilo v minulih mesecih poteptano. V ZDA je namreč devet ljudi očitno umrlo zaradi uporabe elektronske cigarete, več sto jih je moralo v bolnišnico. Najbolj sumljive so sicer predvsem doma narejene mešanice za uparjevanje (tako imenovane e-tekočine), na primer tiste, ki so jim primešali tudi hašiševo učinkovino THC.

Razprava je še posebej hudo prizadela vodilno ime na ameriškem trgu, podjetje Juul. Konec septembra je odstopil njegov vodja Kevin Burns, njegov položaj pa je prevzel nihče drug kot direktor tobačnega koncerna Altria Group. Zveni vse skupaj neznano? Le zaradi imen. Altria so namreč stari igralci na tobačnem trgu, Altria pa je le novo ime, pod katerim od leta 2003 nastopa stara matična družba Philip Morris. In koncern Altria, ki tudi pod novim imenom proizvaja cigarete Marlboro, je pred devetimi meseci kupil 35-odstotni delež Juula. Pogorela pa je načrtovana združitev te Altrie z velikanom Philipom Morrisom International. No, tudi to je malce privlečeno za lase. Leta 2008 pa je družba razdelila svoje mednarodne posle in del poslov prek ustanovitve Altrie poslovno ločila od Philipa Morrisa International. Z vnovično združitvijo sta podjetji načrtovali, da bi s skupnimi močmi prodirali z alternativnimi kadilskimi izdelki.

Sedež laboratorijev podjetja Juul, ki proizvaja že na prvi pogled najbolj dovršene elektronske cigarete, je na pomolu 70 v starem pristaniškem kompleksu v San Franciscu. Tam je nekdaj domovala težka industrija, danes pa kraljujejo elegantna tehnološka podjetja. Nekdanje ladjedelnice so nedavno podrli in odstranili ruševine. Juul in njegove čedne napravice so doslej veljale za frajerske.

A odhod vodje je le vrhunec cele vrste slabih novic v zadnjih nekaj mesecih. Začelo se je, ko so ameriške zdravstvene oblasti preverile več sto primerov skrivnostne pljučne bolezni, za katero so sumili, da jo povzroča kajenje elektronskih cigaret.

Sledila je novica iz Washingtona, da Trumpova vlada načrtuje prepoved aromatiziranih elektronskih cigaret, ker želi mlade zavarovati pred njihovo uporabo. Nato je indijska vlada prepovedala puhanje pare in tako je odpadel milijardni trg. V ameriških zveznih državah Michigan in New York so se izrekli za prepoved prodaje. Trgovska veriga Walmart je ustavila prodajo, vodilni ameriški medijski koncerni pa niso več želeli predvajati reklam za vdihavanje pare.

Dennis Herrera, eden od Juulovih precej neznanih, zato pa nič manj mogočnih nasprotnikov, ima pisarno v razkošni mestni hiši San Francisca. Njegova funkcija je nekakšen državni tožilec za mestne zadeve. Prav Herrera je bil tisti, ki si je že junija začel prizadevati za prepoved elektronske cigarete in s tem zavrtel kolo ukrepov proti vdihavanju pare.

Svojo odločitev je utemeljil s tem, da se Juulu in drugim proizvajalcem pred začetkom prodaje svojih izdelkov ni zdelo vredno prositi za dovoljenje agencije za hrano in zdravila. Zadnjih nekaj dni se veseli, ker njegovemu zgledu sledijo še druga mesta, zvezne države in države.

Podjetje, ki se je predstavilo z obljubo, da bo zajezilo porabo običajnih cigaret, je najbrž pripomoglo k novi generaciji odvisnikov od nikotina.

Iz njegovega glasu je velo ogorčenje, ko je razlagal, da gre danes v gospodarstvu očitno le še za rušitve: »Ta podjetja raje pozneje prosijo za odpuščanje kot pravočasno za dovoljenje.« Herrera je s tem namigoval na zavojevalsko taktiko mnogih tehnoloških koncernov, kot so Uber, Airbnb, Bird in Lime (ki proizvajata električne skiroje). Pogosto na trgu predstavijo novost, ne da bi se pred tem temeljito podučili o zakonskih pogojih in razmislili o družbenih posledicah.

Neizprosnost politike do panoge električnih cigaret in vodilnega na trgu Juulu – podjetju, ki sta ga ustanovila študenta s Stanforda – je mogoče razložiti tudi z jezo zaradi vzvišenosti Silicijeve doline. Kampanja za zdravje v zvezni državi Kalifornija, ki je uperjena proti elektronskim cigaretam, poteka pod geslom Videti je kot tehnologija, deluje pa kot strup.

Po neki ameriški raziskavi vsak četrti ameriški gimnazijec tu in tam pokadi elektronsko cigareto. Američani temu pravijo kar »to juul«. Leta 2017 je takšno navado imel komaj vsak osmi dijak. Ker je podjetje svoje reklame na začetku usmerilo predvsem na mlade, je bilo deležno ostrih kritik. Zvezna država Severna Karolina je celo tožila Juul in mu očitala nezakonito ravnanje s ciljem, da bi zapeljal mlade. V Juulu to zavračajo. A napadi odmevajo in podjetje se je odločilo za prekinitev zadnje oglaševalske akcije pod geslom Zamenjaj (Make the Switch). Pograjala jo je tudi agencija za hrano in zdravila, ker je elektronske cigarete hvalila kot varno alternativo kajenju.

Zveni cinično, da je podjetje, ki se je predstavilo z obljubo, da bo zajezilo porabo običajnih cigaret in s tem zmanjšalo nevarnosti kajenja, zdaj najbrž pripomoglo k novi generaciji odvisnikov od nikotina.

V zadnjih tednih je zdaj že nekdanji vodja podjetja v televizijskih intervjujih skoraj odganjal morebitne stranke, predvsem mlade. Obrnil se je na nekadilce: »Ne inhalirajte. Ne uporabljajte Juulovih cigaret. Niste naše ciljne stranke.«

Novi solastnik Altrie ne prispeva ravno k verodostojnosti Juula. Objem tobačnih velikanov je jasno pokazal, da bi tradicionalna industrija, katere izdelek naj bi izpodrinil Juul, rada pristavila svoj lonček, če bi kadilci res presedlali na paro.

Strategija se je zdela logična, vendar sprva ni delovala v skladu s pričakovanji. Odkar je uprava za hrano in zdravila aprila začela raziskavo o zdravstvenem tveganju elektronskih cigaret, je borzna vrednost Altrie upadla za okoli 30 milijard dolarjev oziroma več kot četrtino skupne tržne vrednosti družbe.

Juul ima zdaj težave tudi v Evropi, kjer so napravo šele resno začeli tržiti. Američani so se na primer v Nemčiji pojavili šele konec lanskega leta. Svoje trendovske parne naprave so tržili na preverjen način, ciljali na porabnike, ki hočejo iti v korak z modo, in konkurenčne izdelke izrivali z najboljših prostorov na policah trgovin. A pred dvema tednoma je deželno sodišče v Düsseldorfu z začasno uredbo odredilo, da Juul v Nemčiji ne sme več prodajati svojih kartuš, če se vsebnost nikotina od vrednosti, navedene na embalaži, razlikuje za več kot miligram ali če na kartuši ni prečrtanega koša, simbola pravilnega ravnanja z elektronskimi odpadki.

Neizprosnost politike do električnih cigaret in vodilnega na trgu Juulu – podjetju, ki sta ga ustanovila študenta s Stanforda – je mogoče razložiti tudi z jezo zaradi vzvišenosti Silicijeve doline.

Tekmec Niko Liquids je unovčil manjkajoče oziroma napačne navedbe in za Juul to pomeni najmanj dodatno škodo za njegov ugled. Podjetje očitke sicer zanika in je zahtevalo pravico do uporabe simbola za pravilno ravnanje z odpadki. O tem bo sodišče odločalo 8. oktobra, dotlej pa prodajalcem ne sme dobavljati svojih izdelkov. Za same prilagoditve proizvodnje bo najbrž potrebovalo tri do pet tednov.

Kako se bo zgodba razvijala? Altria bo morda celo imela koristi od pretresa na ameriškem trgu z elektronskimi cigaretami, ker bodo kadilci, ki so presedlali na paro, svojo željo po nikotinu morda spet začeli tešiti s klasičnimi cigaretami.

Juulu ni bilo treba zapreti vrat svojega sedeža na pomolu 70. Če trg z alternativnimi nikotinskimi izdelki čaka prečiščenje, po katerem bodo ostali le veliki, bi to za Juul utegnilo pomeniti večji kos majhne pogače, napoveduje Scott Gottlieb, nekdanji predsednik ameriške uprave za hrano in zdravila.

Upanje Philipa Morrisa za ameriški trg zdaj temelji predvsem na Iqosu, napravi za gorenje tobaka, ki jo koncern zelo uspešno trži drugod po svetu. V nasprotju z Juulom ima tudi dovoljenje uprave za hrano in zdravila.

Edini zanesljivi dejavnik v tej enačbi je nikotinska odvisnost kupcev: kdor je odvisen, mora nekaj kupiti. Karkoli že. 

© 2019 Der Spiegel

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.