ZDA pripravljajo sankcije proti Turčiji in opozarjajo na morebitno okrepitev Islamske države

Vrsta kongresnikov republikanske in demokratske stranke meni, da izdaja Kurdov pomaga Rusiji, Iranu in Turčiji ter tlakuje pot za ponovno okrepitev Islamske države

Ameriški senatorji obeh strank so pripravili predlog zakona o uvedbi sankcij proti Turčiji zaradi napada na Kurde na severovzhodu Sirije, od koder je predsednik Donald Trump umaknil ameriške vojake in Turčiji odprl vrata za invazijo. Državni sekretar Mike Pompeo se je postavil v bran umiku in zanikal, da bi ZDA Turčiji dale dovoljenje za ofenzivo.

Predlog zakona predvideva zamrznitev premoženja vodilnim turškim državnim uradnikom na čelu s predsednikom države Recepom Tayyipom Erdoganom in kazen za vse Američane in podjetja, ki poslujejo s turško vojsko, dokler se ta ne umakne iz Sirije. Da bi se izognil morebitnemu Trumpovemu vetu, bi moral biti zakon v obeh domovih kongresa potrjen z dvotretjinsko večino.

Trump je v sredo turško ofenzivo proti Kurdom označil za slabo idejo in ponovil nedoločene grožnje turški ekonomiji. Njegov zaveznik v senatu Lindsey Graham iz Južne Karoline je Turčiji zagrozil s "sankcijami iz pekla" in pozval k molitvi za kurdske zaveznike, ki da jih je Trumpova vlada tako brez sramu zapustila. Trump je dejal, da Grahama razume, vendar pa noče ohraniti ZDA v Siriji še naslednjih 200 let.

Turčija je ob začetku ofenzive posredovala tudi proti svojim državljanom, ki se ne strinjajo z napadom na Sirijo, in policija je uvedla kazenske postopke proti 78 osebam, ki naj bi z nasprotovanjem vojni vzbujali sovraštvo.

Vrsta kongresnikov republikanske in demokratske stranke je v sredo ponovila, da izdaja Kurdov pomaga Rusiji, Iranu in Turčiji ter tlakuje pot za ponovno okrepitev Islamske države (IS).

Trumpovo odločitev pa je v sredo zagovarjal državni sekretar Mike Pompeo, ki je zanikal, da so ZDA dale Turčiji dovoljenje za napad. Ampak Turčija naj bi imela legitimne varnostne skrbi, prioriteta ZDA pa je obramba domovine pred terorizmom. Pompeo ni znal pojasniti, kako bo izdaja Kurdov pomagala k temu cilju.

Turčija je ob začetku ofenzive posredovala tudi proti svojim državljanom, ki se ne strinjajo z napadom na Sirijo, in policija je uvedla kazenske postopke proti 78 osebam, ki naj bi z nasprotovanjem vojni vzbujali sovraštvo.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini je v sredo opozorila, da enostransko ukrepanje Turčije ogroža napredek koalicije proti IS, spodkopava stabilnost celotne regije, povečuje trpljenje civilistov in povzroča dodatno razseljevanje. EU po njenih besedah vztraja, da se morajo sirski begunci vrniti domov, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Vsak poskus spreminjanja demografije pa da bo nesprejemljiv.

Turška vojska je v sredo začela ofenzivo z letali in topništvom, nekaj ur kasneje pa še z ofenzivo kopenskih sil. Zaradi agresije danes zaseda Varnostni svet ZN, v soboto pa bo v Kairu zasedala Arabska liga na zahtevo Egipta.

Turčija ofenzivo utemeljuje s potrebo vzpostavitve varnega območja za vrnitev beguncev in lastne varnosti pred kurdskimi borci, ki jih ima za teroriste, čeprav so se zadnja leta skupaj z ZDA borili proti IS.

Britanski Sirski observatorij za človekove pravice poroča o osmih mrtvih civilistih na začetku turške ofenzive, več deset civilistov pa naj bi bilo ranjenih. Kurdski borci naj bi odbili napad turške vojske pri kraju Tel Abjad.

dKZSpzcGiKc

3rGQsPMdjT0