Slaba stran identitetne politike

Alexandria Ocasio-Cortez je na političnem shodu v New Yorku javno podprla kandidaturo Bernieja Sandersa. Podpora »AOC«, poleg Sandersa najbolj priljubljene figure naprednega gibanja v ZDA, je prišla ravno ob pravem času, saj je nedavna Sandersova hospitalizacija sprožila precej vprašanj glede nadaljevanja njegove kampanje. Močan nastop v razpravi prejšnji teden in pomembna podpora vplivnih parlamentark (podprli sta ga tudi Ilhan Omar in Rashida Tlaib, članici naprednega »squada«) bosta njegovi kampanji dala nov zagon.

Manj navdušene so bile nekatere liberalne feministke, ki se jim podpora Sandersu, ne pa Elizabeth Warren, zdi sporna. Nazoren primer tega mnenja je zdaj že izbrisani tvit Jane Eisner iz Columbia Journalism School: »Fascinantno se mi zdi, da nebele ženske lahko prezrejo ženske in manjšinske kandidatke in podprejo belega moškega. Ali je z identitetno politiko konec? Ali je ideologija pomembnejša od rase in spola?«

Takšno nasprotovanje Sandersu ni nič novega, saj je bil spol pomemben dejavnik že med demokratsko kampanjo leta 2016 – Sanders se je takrat za kandidaturo spoprijel s Hillary Clinton, ki je pogosto igrala na »žensko karto«. Zdaj pa, ironično, očitajo najnaprednejšim nebelim parlamentarkam, ki poosebljajo uspehe feminizma in boja za enakost, da so njihove odločitve seksistične in slabe za ženske.

Vsekakor se je treba zavzemati za to, da bi bila politična sfera odsev raznolikosti družbe, glede spola in tudi rase, družbenega razreda, spolne usmerjenosti itd. - dobro bi bilo (končno!) videti prvo žensko na predsedniškem položaju v ZDA. Ampak opisani odziv kaže točno tisto, kar je narobe z različico identitetne politike in politično korektne kulture. Identiteta osebe ali skupine postane najpomembnejši dejavnik, nekakšen as iz rokava, ki ga je vedno mogoče uporabiti proti tistim iz privilegiranih skupin, ne glede na to, kaj ti zagovarjajo. S tem, da se boj za enakost preveč osredotoča zgolj na identiteto, se zanemarjata vsebina predlogov in potreba po spremembah, ki bi prinesle enakost. Boj za ženske pravice je neločljivo povezan s programi, kot sta zagotovljen porodniški dopust in dostopnost vrtcev, ter nasploh z močno socialno državo. Zato je povsem nesmiselno podpirati neoliberalne kandidatke, kot je bila Hillary Clinton, če obstaja z vidika ženske politike boljša možnost.

Pri sedanjih volitvah je drugače. Elizabeth Warren je dobra kandidatka, nikakor ni nova verzija Clintonove; ni pa Bernie Sanders. Nekateri razlogi, zakaj je Sanders boljši kandidat: Elizabeth Warren pogosto ugaja vojaškoindustrijskemu kompleksu, Sanders mu odločno nasprotuje. Mentaliteta Elizabeth Warren je reformistična, Sanders je samooklicani revolucionar.

Voditeljice naprednega gibanja se zavedajo, da je Sandersova kampanja tista, ki se najodločneje bori za deprivilegirane ljudi iz vseh okolij – tudi za ženske. In s tem razglašajo: politična ideologija je pomembnejša od rase in spola.