Poceni sanje, draga resničnost

Komentar Zorana Kusa v Mladini št. 42 o stanju in pomenu jedrske industrije v svetu in Sloveniji navaja povsem napačne in neobjektivne podatke.

Podatki Svetovnega jedrskega združenja kažejo, da količina električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah, iz leta v leto narašča (WNA, »World Nuclear Performance Report 2019«, avgust 2019: https://world-nuclear.org/ our-association/publications/online-reports/world-nuclear-performance-report.aspx). Na svetovni ravni že sedem let zapored beležimo rast proizvodnje, trend se nadaljuje tudi v letošnje, osmo leto. Tudi število uspešno zaključenih jedrskih novogradenj je v zadnjih petih letih preseglo število jedrskih elektrarn, ki so jih v istem času trajno zaustavili. Rezultat tega je, da se skupno število delujočih jedrskih elektrarn povečuje (vir: IAEA, ZN, »Power Reactor Information System«: https://pris.iaea.org/pris/).

Res je sicer, da je delež jedrske energije na globalni ravni v primerjavi z devetdesetimi leti, ko so jedrske elektrarne skupno prispevale več kot 18 % vse elektrike, upadel. Danes ta delež znaša nekoliko nad 10 % (IEA, maj 2019, »Nuclear Power in Clean Energy System«: https://webstore.iea. org/nuclear-power-in-a-clean-energy-system). Vendar je ta padec posledica skokovitega povečanja globalne porabe elektrike, in ne zmanjšanega obsega proizvodnje elektrike iz jedrskih elektrarn. Dejstvo je tudi, da povečanje svetovne potrebe po električni energiji pokrivamo predvsem s proizvodnjo iz fosilnih goriv. To pa je skupen neuspeh tako obnovljivih virov energije (OVE) kot jedrske energije, saj količina električne energije, proizvedene iz fosilnih virov, zlasti premoga in plina, raste hitreje kot električna energija iz nizkoogljičnih virov (OVE in jedrska) skupaj.

Za temeljito, globoko razogljičenje proizvodnje električne energije bo potrebno bistveno poseči v obstoječ elektroenergetski sistem in vanj hitro vključiti čim več novih brezogljičnih virov. Takšen poseg ne bo poceni, saj je za tako zanesljivo in varno oskrbo z energijo, kot jo imamo danes, potrebno ob vključitvi več spremenljivih OVE (sonce in veter) v sistem poleg stroškov proizvodnje upoštevati tudi sistemske stroške za zanesljivost, stroške prenosa in skladiščenja energije ter tudi širše okoljske in družbene stroške. Z uporabo jedrske energije in OVE v energetski mešanici je takšen sistem preizkušeno dosegljiv in ekonomičen. Po študijah OECD bodo skupni stroški brezogljičnega sistema z uporabo jedrske energije v energetski mešanici za 48% nižji kot pa v primeru elektroenergetskega sistema brez uporabe jedrske energije (OECD, 2019, »The Costs of Decarbonisation«: https://www.oecd-nea.org/ndd/ pubs/2019/7299-system-costs.pdf).

Razogljičenje družbe ne bo poceni, vendar je z uporabo jedrske energije cenejše. Breme bomo morali razdeliti pošteno in pravično ter poskrbeti predvsem za tiste državljane, ki se že sedaj soočajo z energetsko revščino. Energija mora ostati dostopna vsem družbenim kategorijam. Pri tem pa moramo upoštevati tudi, da je energetika temeljna strateška panoga in kot takšna spodbuja ali pa zavira konkurenčnost gospodarstva, gospodarski in posredno družbeni razvoj ter življenjski standard vseh državljanov. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.