Bombe v Mariboru
Da so zavezniki tako silovito bombardirali Maribor, ni naključje, saj je bil v začetnem obdobju vojne sedež okupacijskih oblasti za Štajersko, nato pa mesto s številnimi industrijskimi obrati, ki so oboroževali nemško vojsko
Pogled na Klavnico in Oreško nabrežje po bombardiranju januarja 1944
© knjiga Maribor pod točo bomb: taborišče smrti, Sašo Radovanovič in Senka Dreu
Gledališkega in filmskega igralca Poldeta Bibiča iz mariborske železničarske družine so, ko je bil otrok, klicali Leo. Na začetku nemške okupacije sta se z babico umaknila h kmečkim sorodnikom nad Ponikvo, v kasnejšem obdobju vojne pa so desetletnega fantiča poslali k babičini sestri »tante Agnez« v Knittelfeld. Tante, ki je bila nekoč Neža, je bila poročena z avstrijskim državljanom, ki je po anšlusu postal arijski Nemec, oba sinova pa sta bila esesovca. Eden od njiju je Leu pokazal orodje za omamljanje goveda, nekakšno jekleno vzmet, ki je povzročila, da je železni bat kot izstrelek poletel naravnost v čelo goveda. Esesovec pa je s tem orodjem lomil zapornikom kosti rok, nog ali rebra, kar se mu je zdelo nekaj povsem vsakdanjega. Toda dečkova nacistična indoktrinacija, ki ni rodila sadov, ni trajala dolgo, v času bombnih napadov je bil Polde Bibič spet v Mariboru.