Komentar / Socialna politika ni ekonomska politika
Kaj o revščini pove razprava ob odpravi dodatka za delovno aktivnost?

Ksenija Klampfer, ministrica za socialo, in Marjan Šarec
© Borut Krajnc
Najprej bom navedla nekaj ozadja za osvežitev zgodovinskega spomina in umestitev problema. Slovenski sistem socialnih denarnih prejemkov se je začel radikalneje spreminjati v času, ko so v javnem diskurzu prevladovali t. i. mladi ekonomisti s poudarjanjem svobodnega trga, katerega edina resna sovražnica je socialna država s prebogatim sistemom denarnih prejemkov, ki dela ljudi odvisne od države in jih odvrača od trga dela. Cilj rušenja socialne države je bil zagotoviti trgu poceni delovno silo, ki je zaradi golega preživetja pripravljena delati pod vsakršnimi pogoji. Ta cilj so različne vlade po letu 2004 dosegale s spremembo socialne zakonodaje. V tistem času se je prvič glasneje in resneje pojavil govor o pomanjkljivih delovnih navadah ljudi, kar naj bi bil glavni razlog za brezposelnost. Govor o lenuhih in goljufijah pri uveljavljanju socialnih pravic smo sicer poslušali že prej, vse od sredine devetdesetih let, le da ni imel velike teže pri zakonodajnih spremembah. Ljudje so to izražali s prispodobami o tistih, ki se z ’mercedesi’ pripeljejo po denarno pomoč ali po otroke v subvencionirani vrtec.