Kakšno je stanje človekovih pravic v Sloveniji?

O tem bodo razpravljali jutri v Ženevi

Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Mira Cerarja bo v torek na zasedanju delovne skupine za univerzalni periodični pregled Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi tretjič predstavila nacionalno poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji.

Univerzalni periodični pregled stanja človekovih pravic je mehanizem Sveta ZN za človekove pravice, v katerem se v štiri do petletnih ciklih pregleda stanje človekovih pravic v vseh 193 članicah ZN. V letih med 2016 in 2020 poteka tretji krog poročanja.

Slovenija bo ena od 14 držav, s katerimi bo delovna skupina med 4. in 15. novembrom opravila interaktivni dialog o stanju človekovih pravic. Prvi periodični pregled Slovenije je potekal februarja 2010, drugi pa oktobra 2014.

Slovenija je na zadnjem pregledu dobila 163 priporočil z desetih vsebinskih področij. Med najbolj izpostavljenimi temami so bili zaščita obeh narodnih manjšin ter pravice pripadnikov drugih narodnih skupnosti v Sloveniji, položaj Romov in vprašanje izbrisanih. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi položaju žensk, otrok, oseb LGBT+ ter marginaliziranih in ranljivih skupin. Slovenija je večino priporočil sprejela in implementirala.

Na zunanjem ministrstvu na tokratnem pregledu pričakujejo okoli 200 priporočil, slovenski delegaciji pa bodo vprašanja zastavili diplomati iz 84 držav. Trend je, da se število priporočil povečuje, saj so države vse aktivnejše v dialogu o človekovih pravicah, so prepričani na MZZ.

Podlaga za univerzalni periodični pregled so nacionalno poročilo pregledane države, zbirek informacij, ki ga pripravi Urad visoke komisarke ZN za človekove pravice, ter t. i. senčna poročila, ki jih prispevajo nacionalne institucije za človekove pravice, regionalne organizacije in nevladne organizacije.

Univerzalni periodični pregled je edinstven mednarodni mehanizem, v katerem si države zastavljajo medsebojna vprašanja o stanju človekovih pravic in podajajo priporočila za njegovo izboljšanje. Slovenija je aktivno sodelovala pri vzpostavitvi tega mednarodnega mehanizma, ki je po oceni MZZ velik dosežek mednarodne skupnosti, saj prispeva k spodbujanju spoštovanja in uresničevanja človekovih pravic po vsem svetu.

V slovenski delegaciji bodo poleg ministra Cerarja še državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina ter predstavniki 11 resorjev.