Franco Juri

12. 11. 2019  |  Svet

V ozadju bolivijskega državnega udara sta litij in naravni plin

O čem mediji ne pišejo

Evo Morales

Evo Morales
© en.kremlin.ru

Eno od pomembnih ozadij udara v Boliviji so največje zaloge litija v višinskih solinah Salar de Uyuni. Bolivijska vlada Eva Moralesa je načrtovala vlaganja v industrializacijo te pomembne in dragocene kovine, vendar brez možnosti, da bi jo zainteresirane multinacionalke prisvojili. Eksplotacija bi ostala v bolivijskih rokah, posle pa bi bolivijska vlada sklepala tudi s Kitajci in Rusi, ne le z zahodnimi, pretežno ameriškimi družbami. Podobno velja za velike zaloge naravnega plina v bogatem pred-amazonskem predelu Santa Cruz, od koder prihaja vodja "ljudskega upora" proti Moralesu in organizator skvadrističnih skupin in nasilnih akcij teh dni; Luis Fernando Camacho.

Tega gospoda in njegovo vojsko, ki je sežigala vladne stavbe in Moralesovo rezidenco ter mačistično javno poniževala in maltretirala Moralesu lojalno županjo, podpira neposredno braziljski predsednik Jair Bolsonaro. Bogatemu avtonomističnemu in skrajno desnemu gibanju je zlahka uspelo podkupiti policijo in vojsko. Moralesu je v 14 letih uspelo razpoloviti revščino, prerazporediti bogastvo, zagotoviti brezplačno in obvezno šolanje najrevnejšemu delu prebivalstva. Povrnil je dostojanstvo domorodnim ljudstvom. Nacionaliziral je naravna bogastva Bolivije in pričel je z industrializacijo, ponekod tudi s spornimi posegi z okoljevarstvenega vidika. Npr. v tropskem gozdu. Prišel je zato tudi v spor z nekaterimi domorodnimi skupnostmi.Višji sloji so se počutili odrezane od novega razvojnega vzpona države. Jezni in zafrustrirani so stavili na fašista Camacha in na njegovega političnega zaveznika Carlosa Meso, Moralesovega protikandidata.

Multinacionalke so bile nemočne pred Moralesovimi pogoji in njegovo širitvijo poslov s Kitajsko in Rusijo. Gospodarski in socialni razvoj Bolivije pa je bil otipljiv. Potrebno je bilo ukrepati in preprečiti zgodbo o uspehu brez multinacionalk. Temu se je pridružila tudi averzija kreolske, bele ali mešane hispanične Bolivije do enakopravnega obravnavanja vseh etničnih skupnosti, ki sestavljajo večnacionalni mozaik te andinske države. Zato so čakali na priložnost, da ukrepajo in se znebijo še zadnjega socialističnega liderja v Južni Ameriki. Povrh še staroselca! In dobili so jo; pomagale so jim tudi Moralesove politične napake, predvsem njegov poskus, da obide ustavo in se obdrži na oblasti z novim predsedniškim mandatom. A počilo je, ker je bil nasilni upor "ljudstva", po nekoliko bolj šibki volilni zmagi socialista, ki naj bi bila sporna, vnaprej načrtovan in organiziran, ter krepko financiran. Centrala operaciji pa je bil bunker multinacionalnih interesov v Santa Cruzu de la Sierra. Navodila pa iz bunkerjev Cie in Bolsonara.

Bolivijo zdaj čaka hud padec nazaj v čilski scenarji; nova oblast bo zelo verjetno bogastva razprodala tujim družbam, socialno državo pa hitro demontirala. Prihodnost Bolivije je vse prej, kot rožnata.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.