Marco Evers

29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Družba

Smrtonosne iluzije

Kajenje zaradi cigaretnih filtrov ni manj škodljivo, poleg tega ogorki zastrupljajo naravo. Marsikje razmišljajo o uvedbi kazni za tiste, ki ogorke mečejo kar na tla.

Železniška postaja Gare du Lyon v Parizu

Železniška postaja Gare du Lyon v Parizu

Smeti sodijo v smetnjake in ne na cesto, kar se večini ljudi zdi nekaj samoumevnega. A ena skupina ljudi redno krši to razširjeno oliko: kadilci.

Dve tretjini cigaretnih ogorkov, to je okrog 4,5 milijarde na leto, ne pristaneta v smetnjakih, ocenjujejo v Svetovni zdravstveni organizaciji. Kadilci jih namreč brezbrižno odvržejo kar na pločnik, pešpoti, na tla v parkih, na igriščih in plažah. Številni kadilci svoje okolje onesnažujejo brez občutka, da počnejo kaj narobe ali celo nekaj protizakonitega. V vse več mestih so jim zdaj napovedali vojno.

Če v Kölnu zalotijo kadilca, ki cigaretni ogorek odvrže na tla, ga od septembra letos kaznujejo z mandatno kaznijo v višini 50 evrov, v Hamburgu in Münchnu 55 evrov, v Mönchengladbachu v Severnem Porenju - Vestfaliji pa kar sto evrov. Stuttgart grešnike z ogorki udari še z dodatno upravno takso, tako da strošek skupaj znaša 103,50 evra.

Od januarja bodo v Bruslju kadečim packom naložili kar dvesto evrov kazni, štirikrat več kot doslej, še dražje pa bo to početje v Lizboni. Portugalski parlament je pred kratkim namreč potrdil kazni v višini do 250 evrov, kanadski Calgary pa se je odločil celo za še dvakrat višji znesek.

Odkar mora večina kadilcev na prosto, če želi enega prižgati, so v številnih mestih postavili več javnih pepelnikov. Ponekod na plakatih oglašajo pepelnike za na pot, ki jih je mogoče pospraviti v žep jakne, in tako spodbujajo večjo čistost na javnih prostorih. A doslej so vsi podcenjevali, kakšno ekološko nevarnost pomeni poplava cigaretnih ogorkov.

V nasprotju s prepričanjem kadilcev se filtri v naravi razgradijo zelo počasi. Sestavljeni so iz več kot 15.000 vlaken trpežne umetne snovi z imenom celulozni acetat in cigareto preživijo za več mesecev, pogosto tudi let, saj se dokončno razgradijo šele v idealnih razmerah vzajemnega delovanja ultravijolične svetlobe in točno določenih mikroorganizmov.

Preden celulozni acetat razpade, kot mikroplastika obremenjuje potoke, reke, jezera in morja. Prodre v želodec rib ter ptic in v človeško prehranjevalno verigo. Iz razpadajočih ogorkov poleg tega izhaja na stotine strupenih snovi, na primer nikotin, arzen, formaldehid in težke kovine. Kot so pokazali testi, že en sam ogorek na liter vode zadostuje, da pogine polovica rib v tej vodi.

V San Franciscu cigaretni ogorki pomenijo četrtino smeti, ki jih smetarji pometejo s ceste. Mesto je zato uvedlo smetarsko takso v višini 60 centov na zavojček cigaret in tako od kadilcev pobere več milijonov dolarjev. Večini preostalega sveta pa ne uspe, da bi proizvajalcem ali kadilcem zaračunale dodatno smetenje.

Dve tretjini cigaretnih ogorkov, to je okrog 4,5 milijarde na leto, ne pristaneta v smetnjakih. V nasprotju s prepričanjem se filtri v naravi razgradijo zelo počasi.

Kakorkoli že, Evropska unija se je zaradi resnih težav z odpadki iz umetnih materialov odločila, da bo od leta 2021 prepovedala jedilni pribor za enkratno uporabo, vatirane plastične paličice za ušesa in slamice za pitje. A ravno eden od najpogostejših odvrženih izdelkov za enkratno uporabo je iz te uredbe izvzet. Cigaretni filtri bodo še naprej dovoljeni, čeprav od njih ni koristi.

Tobačna industrija je za priljubljenost filtrov poskrbela v 50. letih in z njimi se je odzvala na izsledke raziskav, po katerih cigaretni dim povzroča raka. Filter naj bi zaskrbljenim kadilcem obetal, da zadrži vsaj del nevarnih snovi. Vendar so to le iluzije: cigaretni filtri so tržni instrument brez kakršnekoli koristi za zdravje, poudarja epidemiolog Thomas Novotny z državne univerze v San Diegu. V uvodniku v publikaciji British Medical Journal zato z dvema kolegoma predlaga, da bi jih prepovedali.

Tobačni koncerni so s prefinjeno oblikovanimi filtri dosegli celo to, da so cigarete zato še nevarnejše. Drobne luknjice v filtru namreč povzročijo ventilacijo in kadilec ob vsakem vdihu dima skoznje vdihne tudi nekaj zraka iz okolice. Razredčeni dim se mu zdi prijaznejši in manj nevaren, lahko ga inhalira globlje, dlje zadrži v pljučih in večkrat potegne dim iz cigarete – vse to pa pripomore, da nevarne snovi lahko prodrejo še globlje v pljuča.

Današnje cigarete s filtrom, piše v nekem poročilu vodja najvišjega zdravstvenega urada v ZDA, so nevarnejše kot tiste iz 50. let, ko ventilacija še ni bila znana. Pripomogle so predvsem k strmemu povečanju adenokarcinoma, danes najpogostejše oblike pljučnega raka.

Ameriško podjetje TerraCycle pa je vendarle odkrilo možnost koristne uporabe enega najmanj koristnih izdelkov na svetu. Zbrane cigaretne ogorke očisti in predela v trdo plastiko, iz katere je potem mogoče izdelati na primer industrijske palete – in pepelnike.

© 2019 Der Spiegel

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.