Jens Glüsing  |  foto: Profimedia

29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Politika  |  Intervju

Evo Morales, bolivijski predsednik na begu: »Za socialno pravičnost se splača umreti«

Dolgoletni bolivijski predsednik Evo Morales je zbežal v izgnanstvo v Mehiko. Tam je v intervjuju med drugim pojasnil, kako je prišlo do prevrata in kdaj se bo pripravljen vrniti v domovino.

»Za socialno pravičnost se splača umreti«

Prvi predsednik indijanskega rodu v bolivijski zgodovini, 60-letni Evo Morales, se je na ta položaj prebil s položaja nekdanjega vodje sindikata pridelovalcev koke. Je simbolna osebnost latinskoameriške levice, državo pa je vodil od leta 2006 do prisilnega umika pred štirinajstimi dnevi.

Opazovalci Organizacije ameriških držav so ob njegovi četrti izvolitvi 20. oktobra ugotovili nepravilnosti in zaradi tega so izbruhnili nasilni nemiri. Vojska ga je nato pozvala k odstopu. Morales se je zbal za življenje in je zbežal v Mehiko. Zdaj živi na tajnem naslovu v tamkajšnji prestolnici. Vlada mu je odobrila osebne stražarje in blindirano terensko vozilo.

Gospod Morales, kako naj vas nagovorimo? Gospod nekdanji predsednik?

Po odstopu me pravzaprav ne morete več nagovarjati s predsednikom. Res pa parlament odstopa ni sprejel. Moja poslanska skupina za zdaj strnjeno stoji za mano.

Vaši nasprotniki trdijo, da ste odstopili prostovoljno. 

Šlo je za državni udar, ki so ga pripravljali dolgo in temeljito. Začelo se je z zažiganjem lutk z mojo podobo, nato so uničevali volilne letake in podtikali požare v hišah pripadnikov moje stranke in sindikalnih voditeljev. Potem se je uprla policija, oborožene sile so se obrnile proti ustavnemu redu in zahtevale moj odstop. To naj bi bil prostovoljni umik? Odstopil sem, da ne bi umrlo še več Bolivijcev.

Organizacija ameriških držav vam očita, da ste ponaredili volilne izide.

Ravno to je razlog, zakaj napredne, leve in zmerne vlade ne zaupajo tej organizaciji: služi bogatim in vplivnim, to občutim na svoji koži. Motil sem se, ker sem zaupal opazovalcem, postavili so se na stran prevratnikov.

A opazovalci volitev so že večer po volitvah predstavili dokaze o volilni prevari. 

To je začasno poročilo, v katerem piše, da so opazili nepravilnosti in druge težave, vendar me ne obtožuje prevare. Opazovalci volitev so od 35.500 volilnih skrinjic v državi preverili 72 skrinjic in zdaj pravijo, da naj bi bil dobil več glasov kot na prejšnjih volitvah. Vendar gre za skrinjice na podeželju in območjih s staroselskim prebivalstvom, kjer so ljudje vedno v prepričljivi večini glasovali zame. Generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav Luisa Almagra sem prosil, naj z objavo počaka nekaj dni, ker bo sicer v Boliviji tekla kri. Vendar me ni poslušal. Šlo je za politično, ne tehnično ali pravno odločitev.

Tekmeca Carlosa Meso ste morali premagati s prednostjo najmanj desetih odstotnih točk, da ste se izognili drugemu krogu volitev. Ko so objavili prve izide, ni kazalo, da vam bo uspelo. Nato so nenadoma ustavili preštevanje glasov, in ko so nadaljevali, so se podatki obrnili v vašo korist. 

Nepravilnosti, ki jih je ugotovila Organizacija ameriških držav, so meni škodile bolj kot opoziciji. Uradnega preštevanja niso nikoli ustavili, temveč so zgolj nehali sporočati neuradne podatke (podatke na podlagi tako imenovanega hitrega štetja). Uradno preštevanje poteka javno ob sodelovanju strank. Tega izida niso spodbijali in na tem preštevanju temelji tudi končni izid. Zato sem zahteval novo štetje glasov iz vsake skrinjice in vsakega glasu posebej. Priznal sem, da so nastale običajne napake kot na vsakih volitvah, ni pa bilo prevare. Napake so človeške, treba jih je priznati in popraviti.

Kako dolgo pa je v Nemčiji na oblasti Angela Merkel? Samo zato, ker vlada že 16 let, ne trdim, da je avtoritarna.

Zakaj so začasno ustavili preštevanje glasov? 

Glede na začasne izide sem imel sedem odstotnih točk prednosti in prepričan sem bil, da bomo zmagali, če bomo dobili večino na podeželju.

Generala, ki je zahteval vaš odstop, ste sami imenovali na položaj. Kakšno vlogo je pri tem, da ste odstopili, igrala vojska? 

Z oboroženimi silami sem bil vedno v dobrih odnosih. Sem edini predsednik v zgodovini Bolivije, ki je uvedel vojaško obveznost. Z oboroženimi silami sem ravnal lepo, opremil sem jih z letali in helikopterji. Zdaj pa moram po televiziji gledati, kako to orožje uperjajo proti ljudstvu. A najhujša je bila policija. Če se ta ne bi bila spravila name, bi prevrat lahko zatrli.

Po vašem odstopu je med spopadi z vladnimi četami življenje izgubilo več kot 30 vaših privržencev. Ali Boliviji grozi državljanska vojna?

Za žrtve so krivi prevratniki. Do mojega odstopa policija in vojska nista ustrelili niti enega človeka. Na televiziji sem videl, kako so v Cochabambi na protestnike streljali iz helikopterja. To me navdaja s strahom in žalostjo. Pobijajo moje indijanske brate in sestre, preproste kmete.

Vaši privrženci naj bi bili pozivali k državljanski vojni in ohromili pomembna mesta v državi. Nimate nadzora nad njimi? 

Nasilje zavračam, to sem že večkrat povedal. Vendar je to naraven odziv zaradi takšnega ponižanja revnih. Prevratniki so celo zažgali zastavo, ki je simbol staroselskega prebivalstva in naš narodni emblem.

Kdo je po vašem mnenju odgovoren za ta prevrat? 

Vsi tisti, ki ne priznajo volilnega izida, na primer vodja opozicije Carlos Mesa, poraženec volitev, in Luis Fernando Camacho, predsednik tako imenovanega državljanskega odbora Santa Cruz. Izvira iz zelo rasistične družine, njegov oče je podpiral diktaturo generala Huga Banzerja in s tem veliko zaslužil. Domnevno volilno prevaro so ti ljudje uporabili le za izgovor, da so me strmoglavili.

Soodgovornost pripisujete tudi ameriški vladi.

Ko so me prvič izvolili za predsednika, so me rudarji, ki so trpeli pod vojaško diktaturo, opozorili, naj se pazim ameriškega veleposlaništva. Leta 2008 smo iz države izgnali ameriškega veleposlanika, ker je koval zaroto proti nam. Med zadnjim predvolilnim bojem sem na zagovor poklical namestnika vodje diplomatske misije, ker je na podeželju rovaril proti meni. Washington je tudi prvi priznal prevratniški režim.

Jeanine Añez, podpredsednica senata, se je razglasila za začasno vodjo države, pri čemer se je sklicevala na ustavo. Jo priznavate za predsednico? 

Na čem naj bi temeljila njena legitimnost? Sama se je razglasila za predsednico in vojska ji je nadela lento. To ni prehodna vlada, temveč diktatura.

Pozvali ste k vsedržavnemu dialogu. Bi se morala vanj vključiti tudi začasna vlada Jeanine Añez? 

Mednarodno skupnost smo prosili, naj nam olajša dialog. Vendar postavljamo tri pogoje. Prvič, preden se bodo začela pogajanja, je treba ustanoviti komisijo, ki bo našla odgovorne za umore naših podpornikov. Napadi so zločin proti človečnosti in ne smejo ostati nekaznovani. Drugič, na sodišču morajo biti obdolžencu zagotovljene ustavne pravice. Trenutno preganjajo ljudi samo zato, ker so bili člani moje vlade. Počutim se krivega, ker so moji ministri sodno preganjani, medtem ko sam čepim v tujini.

Tretjič, morija se mora nehati.

Država je popolnoma razdvojena. Pozvali ste k ohranitvi miru. Je v sedanjih razmerah to sploh mogoče? 

Tudi tega si močno želim. Spravo bi morali zagotoviti hitro. Vojska mora razumeti, da smo vsi velika družina. Nekateri njeni pripadniki so prepričani, da državo lahko obvladujejo, ker imajo veliko denarja. Ta miselnost se mora spremeniti.

V skladu z ustavo mora nova predsednica do januarja razpisati vnovične volitve. Mislite, da se bo to res zgodilo? 

Rok se izteče 22. januarja. Niti sanja se mi ne, kako nameravajo prevratniki to izpeljati.

Boste tudi vi spet kandidirali? 

Imam pravico kandidirati, a se bom kandidaturi odrekel, če bo to koristilo državi.

Za seboj imate že tri mandate. Zakaj ste se sploh odločili kandidirati še četrtič, čeprav je večina bolivijskih volivcev to možnost na referendumu, ki ste ga razpisali sami, zavrnila? 

Ne oklepam se oblasti. Kandidaturo mi je omogočilo ustavno sodišče. Izviram iz izjemno revnih okoliščin in pri osmih sem začel delati. Nisem želel postati niti vodja sindikata, a ko so mi pridelovalci koke ponudili ta položaj, sem privolil. Tako se je nadaljevalo, dokler nisem dobil priložnosti, da postanem predsednik. To niso bile moje sanje, ni bilo načrtovano, lahko bi tudi šel domov in živel srečno. A lotil sem se te naloge, ker nisem mogel več prenašati zatiranja in nepravičnosti.

Vendarle se zdi, kot bi se oklepali oblasti. Nasprotniki vam očitajo, da ste v Boliviji želeli uvesti podobno socialistično diktaturo, kot jo imajo v Venezueli in Nikaragvi. 

Socializem zame pomeni socialno pravičnost in zanjo se splača umreti. Brez te pravičnosti ne more biti miru. S socialnimi programi nam je uspelo skrajno revščino zmanjšati s 15 odstotkov na osem. Podpirali smo gospodarski model, ki nam omogoča rast in zaradi katerega nam Mednarodni denarni sklad ne diha za ovratnik. Nazadnje smo imeli večjo gospodarsko rast kot Čile, ki so nam ga vedno postavljali za zgled. Kljub priporočilom Mednarodnega denarnega sklada smo podržavili energetski sektor. A če model socialistične, pluralistične, leve in protiimperialistične države deluje, ti tega ne odpustijo. Gre za razredni boj.

Toda nadzorovali ste pravosodje in si s tem prilastili vpliv. 

Vedno sem spoštoval zakone. Če bi mi nekega dne želeli soditi zaradi zlorabe položaja, bi se to zgodilo izključno zato, ker ne bi imel dobrega odvetnika. Nisem postal predsednik, da bi obogatel, temveč iz domoljubja.

Bolivija ima veliko naravnih virov, med drugim tudi po vsem svetu zaželeni litij, ki ga vgrajujejo v baterije za električne avtomobile in mobilnike. Večkrat ste poudarili, da je to igralo vlogo pri vašem strmoglavljenju. Zakaj?

Z Nemčijo smo sklenili dober dogovor, na podlagi katerega bi zgradili lastno tovarno litija. A nekaterim multinacionalnim koncernom to ni bilo všeč. Nasprotujejo temu, da bi surovine predelovali sami.

Mar ni želela vaša vlada ustaviti tega projekta? 

Izdelal sem strategijo, kako naj bi nadaljevali, a ker nisem več predsednik, nimam več vpliva na te velike projekte. Prevratniki bodo dogovor zdaj nedvomno preklicali.

Začasna predsednica Jeanine Añez je napovedala, da vas bo postavila na zatožno klop zaradi korupcije in volilne prevare, če se boste vrnili v državo. Vas je strah? 

Nisem odgovoren za organizacijo volitev. Že pod prejšnjimi vladami so me obtoževali, češ da sem morilec in preprodajalec mamil, dokazi so bili ponarejeni. Vem torej, kako to gre. Ni me strah, ker nisem niti jemal podkupnin niti nisem goljufal na volitvah.

Nasprotniki vam očitajo, da ste brezbožni in da vas je obsedel satan. Nova predsednica se je v predsedniško palačo vselila z debelim Svetim pismom pod pazduho. Kako razlagate ta verski fundamentalizem? 

Preden smo potrdili novo ustavo, je bila katoliška vera državna vera. Dosegli smo, da je Bolivija postala posvetna država. Vse cerkve imajo enake pravice in nobena vera ni v prednosti. Vera je nekaj svetega, posreduje vrednote in morala bi podpirati spravo. Prevratniki jo zlorabljajo za širjenje sovraštva in rasizma. Sem katoličan, vendar verjamem tudi v mater Zemljo in naše indijanske bogove. Moji nasprotniki zdaj trdijo, da je mati Zemlja hudičevo delo, jaz pa naj bi bil utelešenje satana. Tega ne razumem.

Jeanine Añez trdi tudi, da naj bi bili bolivijski konflikt usmerjali od zunaj. Agenti iz Venezuele in s Kube naj bi se bili infiltrirali v vaše gibanje. To drži? 

Dejansko je v preteklih mesecih v državo vstopilo veliko Venezuelcev, da bi me spodkopavali med predvolilnim bojem. Zaradi političnega delovanja smo jih izgnali več kot tisoč. Kar se tiče Kubancev: vedno sem občudoval Fidela Castra. Pomagal nam je pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, saj so kubanski zdravniki 700 tisoč Bolivijcem brezplačno operirali sivo mreno. Temu pravim solidarnost med revnimi.

V Boliviji mi morajo zagotoviti varnost. Če mi hočejo soditi, naj kar začnejo, preživel bom. A ne morejo me vreči v zapor, ker sem nedolžen.

Latinska Amerika je ideološko razcepljena enako kot nazadnje med hladno vojno, kriva pa je predvsem kriza v Venezueli. 

Venezuelo občudujem, prej Cháveza, zdaj Madura. Maduro je premagal intervencionizem ZDA in preživel poskus prevrata. Premagal bo tudi gospodarsko zaporo.

Maduro je neizprosno nastopil proti opoziciji in novinarjem. Vam je res za zgled? 

Kako dolgo pa je v Nemčiji na oblasti Angela Merkel? Samo zato, ker vlada že 16 let, ne trdim, da je avtoritarna.

Tega ni mogoče primerjati. V Nemčiji imamo parlamentarno ureditev in vlado je mogoče kadarkoli odstaviti – v predsedniških ureditvah, kakršno imajo v Venezueli, pa to ni mogoče. Kdaj se boste vrnili v Bolivijo? 

Takoj bi šel, če bi bilo to mogoče, saj zelo pogrešam domovino. Pogrešam delo, ker sem delal vsak dan od petih zjutraj do desetih ali enajstih zvečer. Zdaj bodo ta boj morali nadaljevati prihodnji rodovi.

Kaj pa čaka vas osebno? 

V Boliviji mi morajo zagotoviti varnost. Če mi hočejo soditi, naj kar začnejo, preživel bom. A ne morejo me vreči v zapor, ker sem nedolžen. 

© 2019 Der Spiegel

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.