IK, STA

1. 12. 2019  |  Družba

V Sloveniji je vse težje najti družine, ki bi se odločale za rejništvo ... 

... otrok, ki potrebujejo rejništvo, pa je vedno več. V Sloveniji je trenutno pri nekaj manj kot 500 rejniških družinah nameščenih skupno 840 oseb, od tega 660 otrok in 180 oseb med 18. in 26. letom starosti.

© MaxPixel.net

Vse težje je najti ljudi, ki bi se odločali za rejništvo, opažamo pa porast otrok, ki potrebujejo to pomoč, je na Ravnah na Koroškem opozorila Borislava Repotočnik iz ravenske enote Centra za socialno delo Koroška. 

Da je na področju rejništva trenutno izziv, kako narediti sistem privlačnejši, da bi se čim več ljudi odločalo za vstop v sistem z željo nuditi ustrezno družinsko oskrbo otrokom in mladostnikom, ki so za to iz različnih razlogov prikrajšani, je v nagovoru zbranim na nedavnem dogodku, kjer so v ravenskem kulturnem centru predstavili pozitivne vidike rejništva, dejal tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Urban Krajcar. Je pa ocenil, da je pri nas institut rejništva razmeroma dobro urejen.

Po besedah direktorja Centra za socialno delo Koroška Tadeja Poberžnika so rejniške družine bilka, ki se je oklepajo vsi v stroki, ko morajo v neki situaciji otrokom zagotoviti nadomestno obliko družine. In prav rejniške družine so po vsebini najbližje matičnim družinam, je dejal Poberžnik, ki ga skrbi, da je poslanstvo rejnika prevečkrat spregledano in prav to je po njegovem mnenju razlog, da se le redki še odločajo za rejništvo.

"Rejniške družine so bilka, ki se je oklepajo vsi v stroki, ko morajo v neki situaciji otrokom zagotoviti nadomestno obliko družine. In prav rejniške družine so po vsebini najbližje matičnim družinam."

Tadej Poberžnik, Center za socialno delo Koroška

V Sloveniji je po podatkih državnega sekretarja Krajcarja trenutno pri nekaj manj kot 500 rejniških družinah nameščenih skupno 840 oseb, od tega 660 otrok in 180 oseb med 18. in 26. letom starosti. Od tega je na Koroškem trenutno 36 otrok, ki bivajo v 25 rejniških družinah.

Rejništvo je bilo na Koroškem v preteklosti izjemno razvito, regija je bila na tem področju v slovenskem vrhu. "Danes pa gre družba v povsem drugo smer in je vedno manj ljudi, ki so pripravljeni biti rejniki. Danes zelo težko dobimo novo rejniško družino, opažamo pa porast otrok, ki potrebujejo to pomoč," je povedala socialna delavka, ki se že vrsto let ukvarja s področjem rejništva, Borislava Repotočnik. "Danes ljudje odprejo svoje denarnice in namenijo denar v dobrodelnih akcijah, če pa je treba odpreti dom in srce, pa je danes problem," je ocenila Borislava Repotočnik. 

"Danes ljudje odprejo svoje denarnice in namenijo denar v dobrodelnih akcijah, če pa je treba odpreti dom in srce, pa je danes problem."

Borislava Repotočnik, socialna delavka

Prav zato, da bi predstavili pozitivne vidike rejništva, so se na Ravnah odločili za organizacijo dogodka, ki so ga naslovili Družina - moje zavetje. Na njem so gostili rejnike in otroke, ki so vključeni v rejništvo, razpravo pa zaokrožili s koncertom. Na prireditvi se je ravenski župan Tomaž Rožen v imenu vseh županov Koroške zahvalil rejnikom za poslanstvo, ki ga opravljajo v regiji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.