Svet onkraj gospodarske rasti

Zakaj je blaginja družbe merjena izključno s kazalci bruto domačega proizvoda? Kot da svet onkraj BDP, onkraj neskončne rasti ne bi obstajal. Jasno je, da obstaja.

Ko je na začetku jeseni Marjan Šarec izvedel, da gospodarska rast v Sloveniji vendarle ne bo tako visoka, ampak da bo morda le 2,8-odstotna (kar je še vedno nad povprečjem Evropske unije), je v koaliciji zavelo izredno stanje. Začelo se je govoriti o varčevanju, o milijonih, ki izginjajo, o tem, da se moramo pripraviti na recesijo.

Vlada je potem brez resnih težav sestavila nov proračun. Največji v zgodovini Slovenije, ki ima tudi največ presežka. Ta bo v letu 2020 visok 415 milijonov evrov ali 0,8 % BDP-ja.

Zakaj je blaginja družbe merjena izključno s kazalci bruto domačega proizvoda? Zakaj so te ekonomske številke ključne za načrtovaje javnih politik? Kot da svet onkraj BDP, onkraj neskončne rasti ne bi obstajal. Jasno je, da obstaja. Ne le v eksotičnem Butanu, kjer statistiki merijo, kako srečno naj bi bilo prebivalstvo te kraljevine.

Premierka Islandije Katrin Jakobsdottir je pred dnevi pozvala druge vlade, naj se ne fokusirajo zgolj na gospodarsko politiko, saj so bistveno pomembnejše zelene politike in ustvarjanje družinam prijaznega okolja. V nedavnem govoru v Londonu je med drugim dejala, da se zavzema »za alternativno prihodnosti, ki bo temeljila na blaginji in vzdržni rasti«. Kaj vse je narobe z iluzijo o vsemogočnem BDP-ju, dobro kaže stavek islandskega pesnika, ki ga je premierka Islandije povedala med predavanjem: »Če seksaš z ženo, to ne šteje v BDP, če pa to počneš s prostitutko, pa.«

Res redki so pri nas posamezniki, ki si upajo zoperstaviti politikam ministrstva za finance in grafom, ki jih rišejo in sproti popravljajo pri UMAR-ju.

Potrebujemo nove kazalce, ki bodo orodje za načrtovanje javnih politik. Diktatura BDP je škodljiva, ne vključuje vprašanja neenakosti, cene klimatskih sprememb, pomena digitalne družbe in ostalih fenomenom moderne dobe. 

Dilemo obsedenosti z BDP je že pred desetimi leti (!) v Mladini pojasnil nekdanji varuh človekovih pravih in poslanec Levice Matjaž Hanžek.

Takole je razpredal o razliki med trim stezami in fitnes centri: »Saj veste, pred 20 leti smo zgradili precej trim stez. Gradnja trim steze ni stala veliko, prav tako ne njena uporaba. Kar pomeni, da trim steza, niti ko jo zgradiš niti ko jo uporabljaš, ne vpliva na BDP. Kljub temu pa lahko na trim stezi solidno vsi zadovoljimo potrebe po rekreaciji. Sedaj poglejte drug primer: fitnes center. Fitnes center je težje zgraditi, je drag in tudi uporaba je draga. Fitnes center v resnici dviguje BDP, čeprav enako zadovoljuje človekove potrebe po rekreaciji kot trim steza. A ker je fitnes center drag za uporabo, izključuje del ljudi, ki nimajo denarja.« 

BDP in njegova rast ni le statistika, je temelj globalne politike, določa način upravljanja z družbo.

Katrin Jakobsdottir ni edina, ki razmišlja o svetu onkraj BDP-ja. O tem, o pomenu blaginje je poleti govorila tudi škotska premierka Nicola Sturgeon, že dolgo tudi Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz. Zadnjič je o tem pisal v Guardianu.

In slovenska vlada? Slovenska politika? Res redki so pri nas posamezniki, ki si upajo zoperstaviti politikam ministrstva za finance in grafom, ki jih rišejo in sproti popravljajo pri UMAR-ju.